Zato moramo po predsednikovih besedah razvoj kmetijstva usmerjati s posebno skrbnostjo in veliko pozornostjo. Po njegovem smo lahko zadovoljni, da imamo v Sloveniji povezovalnost na področju kmetijstva že kar dobro opredeljeno.

"Imamo srednjeročno strategijo za razvoj kmetijstva in agroživilstva in ta strategija nam je že povedala, kakšne so glavne strateške naloge za naprej," je dejal slavnostni govornik ter ob tem posebej omenil povečanje samooskrbe in razvoj podeželja.

Oboje po njegovem zahteva veliko konkretizacij in predvsem trdega, vztrajnega dela. Pri povečanju samooskrbe s hrano smo v Sloveniji nazadovali, zato moramo veliko storiti, saj čedalje bolje razumemo, kako zahtevne so naloge, ki tvorijo ta skupni evropski cilj, je dejal predsednik.

Ocenil je, da gre za zahtevne naloge, saj smo del EU, njenih tržnih mehanizmov in konkurence. In v teh okoliščinah doseganje tega cilja ne bo lahko, vendar imamo prve izkušnje s prehranskimi verigami, storiti je treba vse, da bo žitna veriga obstala in da se bo razvijala, da bomo imeli zelenjavno prehrambeno verigo dobro vzpostavljeno in tako, ki bo podprta z vsemi instrumenti, vključno z izkoriščanjem naših naravnih virov, je poudaril predsednik.

Bogovič: Evropska kmetijska politika se mora učinkovito odzvati na probleme

Odprtja sejma se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je ob orisu skupne evropske kmetijske politike opozoril, da se mora ta učinkovito odzvati na probleme. Ti so povezani s finančno in gospodarsko krizo, vedno večjim nihanjem cen kmetijskih pridelkov, podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti. Hkrati pa morajo biti ukrepi naravnani tako, da v največji možno meri varujejo naravne vire, zlasti pitno vodo, kmetijsko zemljo in tla.

Za Slovenijo so po ministrovih besedah reformni predlogi EU o podpori ranljivim območjem, boljši organiziranosti kmetov, podpori lokalnemu kmetijstvu, kratkim preskrbnim verigam in zaščiti izdelkov višje kakovosti prava smer.

Po ogledu sejma sta predsednik Türk in minister Bogovič pohvalila organizatorje. Türk je dejal, da je Agra razlog za ponos v Sloveniji ter da simbolizira razvoj kmetijstva in njegovo bogato tradicijo.

"Prav je, da se zavedamo, da je kmetijstvo ne samo gospodarska dejavnost, pač pa tudi področje, kjer se izkazuje naš odnos do okolja, do našega bivanja in ob obletnici je prav, da se tega zavedamo," je v izjavi za javnost povedal Türk.

"Vse dobro se v družbi začenja s kmetijstvom"

Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec pa je ob ob odprtju jubilejnega sejma med drugim dejal, da se vse dobro v družbi začenja s kmetijstvom, ter opozoril, da so že v antični Grčiji menili, da nihče, ki ne razume problema pšenice, ne more postati državnik. To po njegovem velja tudi danes.

V izjavi medijem pa je še dodal, da je tudi letošnji sejem dokazal, da ni samo neke vrste zrcalo slovenskega kmetijstva, ampak je neke vrste tržnica evropskega kmetijstva. "Visoka udeležba razstavljavcev iz 32 držav potrjuje, da je tu neke vrste izložba evropskega kmetijstva in na tem bomo gradili v prihodnosti," je dodal.

Na Agri, v okviru katere že drugič poteka tudi mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak, se bo do 30. avgusta na 68.300 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavljalo 1720 razstavljavcev iz, kot omenjeno, 32 držav.

Na Agri o vplivu vstopa Hrvaške v EU na slovensko kmetijstvo

Poznavalci evropske kmetijske politike in slovenskega kmetijsko-živilskega sektorja so danes v okviru sejma Agra v Gornji Radgoni razpravljali o vplivu vstopa Hrvaške v EU za slovenski kmetijsko-živilski sektor. Mnenja so različna, simulacije pa kažejo, da Hrvate čakajo podobne spremembe v sektorju, kot jih je doživela Slovenija.

Razpravo o vplivu vstopa Hrvaške v EU za slovenski kmetijsko-živilski sektor je v okviru danes odprtega 50. kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni pripravila informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, so sporočili iz Pomurskega sejma.

Kot navajajo, je evropski poslanec Milan Zver dejal, da lahko odprtje trga, ki se bo zgodilo ob vstopu Hrvaške v EU, pomeni določen šok za Hrvate. Sam osebno nima strahov pred vstopom Hrvaške, kar zadeva Slovenijo, in meni, da Hrvaška ne more bistveno poslabšati razmer za Slovenijo na področju kmetijstva.

Da bo vpliv vstopa Hrvaške v EU močnejši na Hrvaško kot na Slovenijo, pa je ocenil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvu in okolje Branko Ravnik. "Hrvaška se bo pridružila enotnemu trgu, na katerem Slovenija ta trenutek že je, in predvsem je od naše industrije in naših poslovnih subjektov odvisno, kaj se bo pravzaprav zgodilo," je dodal.

Ravnik še meni, da bi moral biti vstop sosedov Hrvatov v EU pozitiven za Slovenijo. Spomnil je, da je zaradi carine trenutno vstop na hrvaški trg onemogočen oziroma težaven. "Je pa na področju veterine zadeva usklajena, tako da ob njihovem vstopu ne bo posebnosti," je spomnil.

Vstop Hrvaške v EU priložnost za Slovenijo?

Tudi Janja Kokolj Prošek iz službe za živilsko predelovalno industrijo in mednarodno medinstitucionalno sodelovanje na kmetijskem ministrstvu je prepričana, da je vstop Hrvatov v EU priložnost za Slovenijo, saj se bodo po njenem ponovno obudile določene zgodovinske poti in tržni odnosi, ki so bili vzpostavljeni v času skupne države. Povedala je, da Hrvate ob vstopu v EU čakajo predpisi, ki so med sedanjimi članicami skupne Evrope že usklajeni.

"Natanko ne vemo, kaj se bo zgodilo, ko bodo Hrvati vstopili v EU," je nadaljeval Jernej Turk iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor. Povedal je, da se lahko v tem času delajo le simulacije, katere so opravljali že pred vstopom Slovenije v EU.

Takrat so ugotovili, da bo Slovenija ob vstopu v EU med drugim izgubila svojo cenovno politiko, kar čaka tudi Hrvate. "Simulacije kažejo, da naj bi se hrvaški proračun za kmetijstvo v prvem letu v EU povečal za 40 odstotkov, v treh, štirih letih po tranzicijski periodi do 70 odstotkov. Cene bi padle za štiri do pet odstotkov v povprečju, prihodek, po najbolj optimističnem scenariju, hrvaških kmetov pa naj bi narasel do največ dveh odstotkov," je s podatki postregel Turk.

Vstopa Hrvatov v EU, vsaj z vidika skupnega kmetijskega tržišča, pa se ne veseli ekološki kmet Boris Fras. Povedal je, da bodo ob odprtju meje hrvaški ekološki kmetje svoje tržišče iskali tudi v Sloveniji, so še sporočili iz Pomurskega sejma.