"Zdaj bomo začeli izobraževati kuharje in drugo osebje, čez dve leti pa bomo v gostilni štiri najboljše tudi zaposlili," je povedal Štefan Simončič, predstavnik znanstvenoraziskovalnega združenja EPeKa iz Maribora, ki si je projekt zamislilo. V Romski gostilni bodo zaposleni Romi, namen projekta pa je - poleg zaposlovanja težko zaposljivih oseb - ohranjanje in predstavitev romske kulture ter odpravljanje predsodkov večinskega prebivalstva.

Ministrstvo je med sedemnajst podjetij, ki bodo v prihodnjih dveh do treh letih izobraževala in zaposlovala pripadnike ranljivih skupin, migrante, invalide, starejše in mlajše brezposelne ali nekdanje odvisnike od drog, letos razdelilo 4,5 milijona evrov. V programe bo vključenih 165 oseb, šestdeset med njimi pa jih bo tudi zaposlenih. Tako bo, med drugim, ponovno dobilo delo pet nekdanjih Preventovih delavk, starejših od petdeset let. Šivale bodo vrečke iz blaga, ki naj bi v skladu z ekološko ozaveščenostjo zmanjšale porabo plastičnih vrečk. Poleg teh bodo zaposlitev dobili nekdanji odvisniki, ki bodo pripravljali oglaševalske akcije in oblikovali gradivo za nevladne organizacije, ter invalidi, ki bodo delali kot geodeti. Nekdanje Murine šivilje bodo rabljena oblačila predelovale v kolekcijo za nosečnice in invalide, obsojenci in brezdomci pa bodo sodelovali pri odpiranju pravične trgovine, ki bo ponujala domače pridelke in izdelke primorskih kmetov. Projekti so razpršeni po vsej Sloveniji, od Primorske in Ljubljane do Maribora in Kopra.

Pred tremi leti je na podobnem razpisu devet socialnih podjetij prejelo dva milijona evrov. Od teh jih osem še deluje, je povedala direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjana Košir. Na letošnji razpis se je prijavilo triindevetdeset organizacij, šestinsedemdeset neuspešno. Med udeleženci petkove predstavitve pa je bilo slišati tudi komentar, da izbrana podjetja čaka težka preizkušnja, saj je socialno podjetništvo zahtevna dejavnost. Nekateri udeleženci so dvomili, da bo vsem izbranim projektom uspelo delovati tudi še po tem, ko se bo projektni rok (največ tri leta) iztekel.

Poznavalce dogajanja, s katerimi smo govorili, je denimo presenetilo, da so na razpisu uspeli tudi projekti, ki nimajo daljših izkušenj s socialnim podjetništvom, medtem ko nekatera podjetja, ki na tem področju delujejo že daljši čas, niso bila izbrana. "Časovna omejitev delovanja posamezne pravne osebe ni bil pogoj razpisa," so pojasnili na ministrstvu. Ocenjevali pa so reference prijaviteljev ter njihove "izkušnje za upravljanje in vodenje projekta ter za delo s ciljno ranljivo skupino" ter "reference glede sodelovanja v projektih primerljivih vsebin in izkušnje glede izvajanja primerljivih dejavnosti".

Če bi se kdo od neizbranih pritožil in bil pri tem uspešen, so pojasnili na ministrstvu, pogodb že izbranih projektov ne bi razveljavili, temveč bi podjetniško idejo uspešnega pritožnika sofinancirali posebej. "Za naše razpise sicer ves čas potekajo revizije," je povedala Koširjeva. "Interno revizijo izvajamo na ministrstvu, postopke pa pregledujejo tudi na računskem sodišču in na evropski komisiji." Sredstva za razpis je država pridobila v evropskem socialnem skladu.

Miroslav Nedeljkovič, direktor raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo, je včeraj opozoril, da sta na razpisu uspeli tudi dve gospodarski družbi, ki sta ju ustanovili dve drugi gospodarski družbi - ena z Dolenjskega in ena iz Ljubljane - ki sta prav tako pridobili sredstva na tem razpisu. To še ne pomeni, da je rezultat razpisa nelegalen, vendar sta na tak način dve družbi (s pomočjo družb, ki sta ju ustanovili) lahko, posredno, na istem razpisu pridobili sredstva s po dvema projektoma, pravi Nedeljkovič.