Ta je nastala leta 2006, v njej so se podružili moskovski pankerji oziroma artisti. V javnost so se prebili februarja 2008, dan preden je bil za predsednika Rusije izvoljen Dmitrij Medvedjev. Tistega dne so v državnem prirodoslovnem muzeju izvedli skupinski spolni odnos, pri čemer so v ozadju izobesili zastavo s sloganom "Fuk za naslednika lutkastega medvedka". Napis je aludiral na Dmitrija Medvedjeva, ki se ponaša z vzdevkom Medved.
Sledile so akcije, kot na primer metanje živih mačk preko pulta v McDonald'su, pa simulacija obešenja homoseksualcev in azijatov, neplačilo živil na blagajni supermarketa, pri čemer sta bila aktivista Voine oblečena v pravoslavnega duhovnika oziroma policista, zaradi česar jima blagajničarka ni zaračunala izdelkov. Znali so uleteti v sodno dvorano in zmotiti obravnavo z izvedbo napeva All Cops Are Bastards, kar je sicer trajalo vsega dve minuti, kolikor so varnostniki potrebovali, da jih odstranijo. Junija 2010 so na dvižni most v Sankt Peterburgu narisali 65-metrski penis, ki je, ko se je most dvignil, postal pokončen simbol protesta proti poostrenim varnostnim ukrepom, ki jih je oblast uvedla v času gostovanja mednarodnega gospodarskega foruma. Najbolj spektakularna akcija Voine pa je bil zažig policijskega intervencijskega vozila v Sankt Peterburgu decembra 2011, ko so aktivisti na zadnji večer starega leta vdrli na policijo oziroma policijsko dvorišče. Ekipa je na slovenski kulturni praznik 8. februarja gostovala v socialnem centru Rog v Ljubljani, imeli pa so tudi razstavo v Škucu.
Oselski škof: izgrednike pomilujem
Med Pussy Riot in Voino bi torej lahko prepoznali podobno navezo kot med Laibachom in NSK, vendar pa sta bila Tolokonnikova ter njen soprog Pyotr Verzilov, čeravno oba začetna člana Voine, leta 2009 iz ekipe izključena. Za to je bila odločilna akcija v Kijevu, kamor sta se odpravila asistirat ukrajinskemu art aktivistu Aleksandru Volodarskemu. Ta se je namenil na vrhu ukrajinskega parlamenta s svojim dekletom sleči do golega in uprizoriti spolni odnos. Kaj točno se je zgodilo, se niti ne ve. Tolokonnikova in Verzilov naj bi Volodarskega prepustila policistom, sama pa jela dajati intervjuje, v katerih naj bi se predstavljala kot ideologa oziroma vodji Voine. Ostalo članstvo je to vznemirilo do te mere, da so ju izključili. Obtožujejo ju tudi, da sta Volodarskemu med prestajanjem zaporne kazni ukradla denar in računalnik, vlomila pa naj bi tudi v arhiv Voine. Decembra 2009 sta zakonca ustanovila svojo frakcijo Voine, o legitimnosti katere še vedno teče razprava. Kot pravi eden od aktivistov Voine Oleg Vorotnikov: "Mi provociramo oblasti. Pjotr je obseden s provociranjem nas."
No, kar zadeva gledanost, slavo in podobne dobrobiti, je Peter Verzilov, ki je sicer kanadski državljan in se ga je deloma že oprijel sloves političnega provokatorja, človek z definitivno najboljšim vmesnim časom. Letošnje poletje daje večminutne intervjuje svetovnim televizijam, v katerih opazno uživajoč v lastnem naglasu razlaga zadeve kot: "Pussy Riot so najboljša ilustracija tega, kar se dogaja v Rusiji."
A vse to gre razumeti kot notranja trenja v ekipi, ki je že tako izpostavljena velikim pritiskom. O morebitni vpletenosti raznih obveščevalnih služb oziroma pristavljanju "piskerčka" s strani zahoda na tem mestu ne bi razpredali, ni pa dvoma, da so ruske artistke presegle artizem oziroma aktivizem in postale svetovno vprašanje. In da so presegle Voino, tudi ni dvoma. Petr Pavlensky, prav tako ruski artist, si je v znak protesta nad njihovo usodo na primer zašil usta. Do njih se opredeljujejo vsi. In to nemalokrat na povsem osnovni ravni. Tolokonnikova proti Putinu?! Ne, slednji nima šans. Zakaj? Enostavno. Ni tako luštkan.
Ostaja dejstvo, da so punce dobile dve leti zapora za enominutno "pank molitev" v pravoslavni cerkvi. Veliko ali malo, je vprašanje. Člen, po katerem so bile obsojene za te vrste huliganizem, kot ruski zakon tovrstno početje dobesedno opredeljuje, sicer predvideva največ sedem let. Lahko bi torej dobile več. Spet pa ne gre dvomiti, da bi bile Pussy Riot v kakšni drugi državi obravnavane bolj milo.
Izhodiščna primerjava je bržkone notredamska afera. Devetega aprila 1950 je na velikonočno mašo v notredamsko katedralo uletela skupina pariških art aktivistov. Eden izmed njih, Michel Mourre, se je preoblečen v duhovnika povzpel na prižnico, s katere je zbranim (mašo so prenašali v živo tudi na nacionalni TV) med drugim oznanil, da je krščanski bog mrtev in da lahko človek končno zaživi. Pred razjarjenimi verniki jih je rešila policija. Sledila je javna razprava, Mourreja pa so 21. aprila izpustili in ni bil nikdar obtožen.
Generacijsko primerljivi s Pussy Riot so na primer Fuck for Forest, norveška grupacija, katere deklarirani cilj je ohranitev gozdov. Njihova izpostava je rock band The Cumshots, znan po tem, da se med nastopi onegavijo na odru. Tudi aktivisti Fuck for Forest so junija 2011 izvedli dokaj podobno akcijo kot Pussy Riot. Med mašo v katedrali v Oslu so inscenirali spolne odnose. Reakcija? Nič takšnega. Prišli so v osrednji norveški časopis, oselski škof pa je izjavil, da izgrednike pomiluje.
Poglejmo na domači teren. Skupina Strelnikoff je na naslovnici albuma Bitchcraft leta 1998 upodobila brezjansko Marijo Pomagaj, ki pa v naročju namesto Jezusa drži podgano. Državno pravobranilstvo je prejelo več kot 1200 kazenskih prijav, vendar pa je bila skupna kazenska prijava na celjskem okrožnem sodišču zavrnjena. Sledila je pritožba tožilke, vendar so bili po odločitvi drugostopenjskega sodišča leta 2003 dokončno oproščeni obtožb, češ da niso presegli mej dovoljenega. Obtožb sta bila oproščena tudi kipar Dean Verzel in fotograf Goran Bertok, ki sta aprila 2002 zažgala strunjanski križ. Po 223. členu kazenskega zakonika jima je grozilo do pet let zapora. Je pa Verzel nedavno akcijo ponovil.
Brez kazni jo je odnesel tudi Janez Janša na Hrvaškem. Ko je na ZOOM festivalu na Reki razrezal hrvaško zastavo, so se nadenj dvignili vojni veterani, za njegov pregon se je zavzela tudi tedanja predsednica države Kosorjeva. Kazensko ovadbo zoper Janšo je sicer podal veteran in prav tako performer Krešo Mustać, vendar pa jo je reško sodišče lani zavrnilo, češ da ni bil namen umetnika žalitev hrvaške države, temveč je šlo za umetniško dejanje.
Poskus sesuvanja pank scene
Tudi slovenski pank je doletelo nekaj policijskih obravnav. Izhodiščna je tako imenovana prva nazi pank afera iz leta 1981, ko je bila prijeta peterica članov skupine 4R ali Četrti Reich. Zgodba je sicer najmanj izpričano poglavje slovenskega panka, a tudi bližnje zgodovine. Tudi zato, ker nihče od prijetih nikoli ni podrobneje spregovoril o dogajanju. Šlo je za band, ki ni nikdar nastopil. Trije akterji dogodka so bili deležni dolgotrajne večmesečne policijske obravnave v preiskovalnem zaporu. Obtoženi so bili sovražnega delovanja zoper državo. Na koncu so bili sicer vsi izpuščeni oziroma oproščeni, vendar pa so iz preiskovalnega zapora prišli mentalno bistveno spremenjeni oziroma psihično sesuti. Nekateri so tudi izginili s scene. Kot zgodovinopisje danes tolmači nazi pank afero, je oblast z njo poskušala sesuti pank sceno. Prijetju benda so namreč sledile številne aretacije pank rokerjev, zasliševanja, preverjanja, obiski na domu ter v šoli, vnašanje sumničenj med znance in prijatelje ter podobni manevri, ki so v primeru nekaterih bistveno vplivali na mladost ter kasnejše življenje.
Leta 1983 je Igor Vidmar "fasal" trideset dni zapora zaradi nošenja značke benda Dead Kennedys s prečrtano svastiko in napisom Nazis Fuck Off. Drugič je šel sedet leto kasneje, ko je ob dnevu varnosti v eter Radia Študent spustil nazi himno Deutschland über alles v izvedbi Nico, nemške starlete in pevke. Poslušalstvo je vnaprej pozval na budnost, in res ga je prijavila tajnica mestne ZK. Pridna.
Prepovedi delovanja je bila za pet let deležna tudi skupina Laibach, ki je javnost razburila z akcijami, kot je bil intervju v TV tedniku leta 1983, v katerem so javnost izzvali z uniformami, ki so asociirale na nacistične. Leta 1987 naj bi nemška veja Opus Dei poskušala doseči prepoved delovanja skupine na nemških tleh, vendar tožba ni uspela, medtem ko je slovenska cerkev po nastopu Laibachov v kapelici na Kumu s posebno eksorcistično ceremonijo kapelico očistila grehov.
A vrnimo se k ruskim pankericam. V Menzi na Metelkovi je bila 3. julija prireditev v njihovo podporo, organizirale pa so jo domala vse mestne pro ženske organizacije. Mara Vujić, programska voditeljica festivala Mesto žensk, pravi: "Vsesplošen odziv na umetniško aktivistično akcijo in obsodbo Pussy Riot se mi zdi v današnjem času izjemen. Moramo se zavedati, da govorimo o avtokratskem Putinovem sistemu, četudi se skriva pod krinko demokracije. Se pa primeri zaprtih aktivistk in aktivistov dogajajo tudi v bolj demokratičnih državah, kot je Rusija. Na Hrvaškem je na primer še vedno zaprta turška aktivistka Duman, ki čaka na izročitev Turčiji, kjer ji grozi šest let in tri mesece zapora zaradi terorizma, ampak njen primer še zdaleč ni tarča večjega medijskega interesa." Dumanova je bila leta 2003 aretirana na protivladnih demonstracijah in obtožena na osnovi protiterorističnega zakona, ki je omogočil, da oblast izza legalno organiziranega shoda prepozna ilegalne organizatorje.
