Ljubljana

Dnevnik, Ljubljana

- odgovorna urednica Suzana Rankov

Spoštovana!

Pišemo vam po pooblastilu naše stranke Uredništvo Dnevnikovega Objektiva.

V Dnevnikovem Objektivu z dne 18.8.2010 ste v rubriki Kozerija (stran 22) dali objaviti Obznano - Zakon o prepovedi delovanja stranke DeSUS. Glede na to, da so se v stranki DeSUS na objavo tega zakona na posebni novinarski konferenci v ponedeljek, 20. avgusta 2012, odzvali z žolčnim komentarjem, polnim neresničnih navedb, ki so prizadele interes in pravice naše stranke, pričakujemo, da boste v skladu s 26. in 27. členom zakona o medijih objavili prikaz nasprotnih dejstev, kot sledi v nadaljevanju, in sicer na isti strani, v isti rubriki, brez sprememb in dopolnitev. O morebitnih lektorskih popravkih nas vnaprej obvestite.

Pravičnost, d.n.o.

zanjo Orson Welles, dipl. iur.

Ljubljana

Prikaz nasprotnih dejstev

VOJNA DVEH SVETOV

1. V zadnjem Objektivu smo objavili zakon o prepovedi delovanja stranke DeSUS. V prehodnih in končnih določbah zakona je pisalo, da zakon stopi v veljavo z dnem objave v slovenskih medijih. Uredništvo Objektiva ne more soditi o tem, zakaj se je zakonodajalec, ki sicer objavlja svoje zakone v Uradnem listu, v primeru prepovedi delovanja DeSUSa odločil za tako nenavadno prehodno določbo. Najbrž gre to pripisati zavedanju zakonodajalca o pomembnosti tega zakona za najširšo javnost; domnevamo, da je v državnem zboru dozorelo spoznanje, da je treba kontinuiranemu spodkopavanju ustavnega reda, ki smo mu priče zadnjih dvajset let, stopiti na prste, stranko DeSUS kot manj pomembno politično stranko pa si je zakonodajalec izbral, da bi na njenem primeru drugim eksemplarično sporočil, kaj lahko pričakujejo, če se bo nadaljevalo norčevanje iz slovenske ustave. Kolikor smo lahko sledili objavam v drugih časnikih, je zakon objavil le Dnevnikov Objektiv v za take primere namenjeni rubriki (kozerija). O tem, zakaj zakona niso objavili tudi drugi slovenski mediji, ne moremo soditi, ni pa odveč opozorilo, da so ti mediji z neobjavo zakona DeSUS-1 eklatantno kršili 25. člen zakona o medijih (objava nujnega sporočila), ki jim nalaga, da morajo na zahtevo državnih organov "brez odlašanja objaviti nujno sporočilo v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine, ter varnosti države".

Zakon o prepovedi delovanja stranke DeSUS smo v skladu s citirano določbo objavili zastonj.

2. Treba je ponoviti, kar je prenekateri, domnevno vznemirjeni član DeSUS spregledal. Predsednik republike Danilo Tuerk, ki je ukazal razglasitev zakona DeSUS-1, je pri tem izrecno navedel, da je državni zbor obravnavani zakon sprejel na svoji izredni seji na dan Marijinega vnebovzetja (oziroma par dni po tem, ko je predsednik zdaj že nekdanje stranke DeSUS Karl Viktor Erjavec svojo in našo vlado spet začel izsiljevati z izstopom stranke iz koalicije). Že to, da so se poslanci državnega zbora za potrebe sprejema tega zakona odrekli praznovanju državnega praznika, samo po sebi priča o dramatičnosti situacije, istočasno pa to dejstvo pojasnjuje letošnjo odsotnost politikov pri maši na Brezjah, kar nikakor ni ušlo novinarjem, ki so spremljali tokratno brezjansko procesijo.

3. Kmalu po objavi zakona so se na nekem spletnem forumu pojavili ognjeviti komentarji, ki so ukaz predsednika republike pojasnjevali z njegovo nenaklonjenostjo do desne politične opcije. S tem v zvezi in ne brez pristanka predsednikovega urada je treba pojasniti, da Ustava predsedniku republike narekuje, da razglasi katerikoli zakon, ki ga sprejme državni zbor. Znan je primer, ko je (nekdanji) predsednik republike najprej odlašal z razglasitvijo nekega zakona, o katerega določbah je imel določene pomisleke, a je ukaz o razglasitvi zakona izdal kmalu po tem, ko so ga v parlamentu opozorili, da z odlašanjem tvega ustavno obtožbo. Po neuradnih informacijah se je v podobni stiski znašel tudi aktualni predsednik republike: prepovedi stranke DeSUS oziroma nekaterim členom zakona je nasprotoval zaradi po njegovem mnenju preveč milih določb, ki sankcionirajo članstvo v DeSUS, a se je pri tem soočil z enotno voljo vseh parlamentarnih strank, ki so trdile, da je internacija članov stranke v Gotenici zadostno strog prevzgojni ukrep, ter mu zagrozile z ustavno obtožbo, če zakona ne bo nemudoma podpisal. Ker so pred vrati predsedniške volitve, si predsednik države ustavne obtožbe pač ni mogel dovoliti.

4. Dejstvo, da objavi zakona nista nasprotovala ne predsednik republike in ne predsednik državnega zbora niti o njem nista trdila, da je neresničen, kakor tudi dejstvo, da informacija o sprejetju zakona ni bila demantirana v nobenem mediju, samo po sebi priča o resničnosti navedb predsednika bivše stranke DeSUS, da naj bi si naše uredništvo vse skupaj izmislilo. Vsakršen nadaljnji komentar je po mnenju uredništva nepotreben.

5. Uredništvo ni odgovorno za to, da objavljenemu "tekstu nič ne manjka" in ima "vse elemente veljavnega zakona", saj je za kakovost zakona odgovoren tisti, ki ga je sprejel. Se je pa mogoče strinjati, da zakon z vidika svoje nomotehnične kakovosti odstopa od večine zakonskih besedil, za katera so v državnem zboru glasovali tudi poslanci DeSUS, vključno z ZUJF.

6. Zanikamo trditev g. Janeza Ujčiča, da gre za "poskus rušenja demokratično izvoljene politične stranke". G. Ujčič s takim stališčem ruši avtoriteto državnega zbora, ki je utelešenje politične volje državljank in državljanov RS, zato je nedemokratično ravno stališče g. Ujčiča in kot tako predstavlja najgloblji izraz utemeljenosti prepovedi stranke DeSUS.

Naj na koncu z zadovoljstvom ugotovimo, da je povsem očitno, da vodstvo nekdanje stranke DeSUS in Dnevnik živita v dveh svetovih, pri čemer je naš svet bolj veder od onega drugega.

Miran Lesjak