Tako z agencije kot s komisije so nas obvestili, da uradnega potrdila o izboru kandidatke še niso prejeli, zato postopkov niso hoteli komentirati. Neuradno poizvedovanje pa je razkrilo, da komisijo zanima predvsem delovanje študijskega centra, kdo ga je ustanovil in ali je neodvisen od vlade. Znano je namreč, da študijski center, ki ga je ustanovila prva Janševa vlada, deluje kot javni zavod, ki ga upravlja svet, sestavljen iz sedmih članov, dva izmed njih pa imenuje vlada. Direktorja zavoda sicer imenuje svet, vendar ob soglasju ustanovitelja, torej vlade.
Kaj pomeni neodvisnost
Temeljni dokument, ki opredeljuje delovanje dunajske agencije v členu, ki je posvečen "neodvisnosti in javnemu interesu", določa, da "člani in nadomestni člani upravnega odbora [...] podajo izjavo o interesu, v kateri navedejo, da nimajo nobenih interesov, ki bi vplivali na njihovo neodvisnost, niti nimajo nobenih neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost". O tem, kaj zajema pojem neodvisnost, na komisiji niso želeli uradno govoriti. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi direktorat komisije za pravosodje (zaenkrat) zanimala direktorska funkcija Valič-Zverove, ne pa tudi njene osebne povezave z največjo vladajočo stranko. Teh sicer ni mogoče povsem zanemariti, saj se bo agencija za temeljne pravice v naslednjem letu - do vzpostavitve odškodninske sheme - gotovo srečevala z reševanjem položaja izbrisanih, ki jim SDS že dolga leta nasprotuje.
Predstavnica direktorata za pravosodje Mina Andreeva nam je pojasnila, da temeljni dokument agencije pojma neodvisnosti ne opredeljuje, imenovanje članov upravnega odbora pa je "izključna odgovornost držav članic". Vsaka članica EU ima v upravnem odboru po enega člana in enega nadomestnega člana (na julijskem razpisu je bil za to mesto izbran Jernej Letnar Černič), komisija vanj imenuje dva člana, enega člana pa prispeva Svet Evrope. Iz temeljnega dokumenta agencije (uredbe sveta EU št. 168/2007) je še razvidno, da lahko "upravni odbor na predlog ene tretjine svojih članov ali komisije ugotovi, da zadevni član ali nadomestni član ne izpolnjuje več meril o neodvisnosti". V takšnem primeru, torej če bi se že po imenovanju in po podani izjavi o neodvisnosti izkazalo, da kandidatka ni neodvisna, bi morala država na njeno mesto imenovati nadomestnega člana ali koga drugega. Dodajmo, da sta bila slovenska predstavnika v odboru do zdaj Blaž Ivanc kot član in Janez Kranjc kot nadomestni član.
Drugi krog odločilen
Neodvisnost članov upravnega odbora FRA je bila sicer ob ustanavljanju agencije skrb evropskega parlamenta. Parlamentarni odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) je namreč po naših podatkih vztrajal pri tem, da se zahteva po neodvisnosti članov odbora vključi v pravila delovanja agencije za temeljne pravice. Pri drugih evropskih agencijah takšnega pogoja večinoma ne zahtevajo.
Razpis za člana upravnega odbora FRA, ki ga je vodilo MZZ, je bil izveden dvakrat. V prvem krogu so se prijavili štirje kandidati in med njimi ni bilo Andreje Valič Zver. Nato se je "nekdo", ki ga na ministrstvu za zunanje zadeve še niso razkrili, saj naj bi se odločitve sprejemale v zelo zaprtem krogu, pritožil zaradi prekratkega prijavnega roka in postopek so ponovili. Prve štiri prijave so se v drugi krog prenesle, nova pa je bila samo prijava Valič-Zverove, ki pa je za Dnevnik že potrdila, da se sama ni pritožila.
Opozorilo o tem naj bi strokovna služba, ki je razpis pripravljala, dobila kar z vlade; kako je bila pritožba formalno izpeljana, pa za zdaj ostaja nepojasnjeno. Po naših informacijah v vrhu MZZ (menda tudi minister Karl Erjavec) menijo, da je na ponovitev razpisa osebno vplival premier Janez Janša.
