"Kriza je res velika, bi malo znižali še ceno vinjete?"
"Vlada znižuje RTV-prispevek za deset odstotkov in s tem zategovanje pasu v javnem sektorju širi tudi na RTV Slovenija. Prihranek ostane gospodinjstvom," je že med včerajšnjo sejo vlade na svojem profilu na twitterju sporočil minister Žiga Turk in s tem dal državljanom vedeti, da bo slovensko gospodinjstvo v naslednjem letu iz naslova RTV-prispevka lahko privarčevalo 15,3 evra. "Vlada ocenjuje, da zaradi nezavidljivega ekonomskega položaja, ki je znatno vplival na poslabšanje socialnih razmer državljanov, obstajajo utemeljeni razlogi za zmanjšanje prispevka oziroma da glede na omenjene razloge ne bi bilo upravičeno, da višina prispevka tudi za leto 2013 ostane na ravni iz leta 2012," so svojo odločitev argumentirali na pristojnem ministrstvu, ki je konec junija komercialno televizijo Planet TV, za katero je državni telekomunikacijski velikan Telekom Slovenije namenil okoli 15 milijonov evrov, brez težav vpisalo v razvid medijev.
Če je minister s predčasno objavo vladne odločitve verjetno pričakoval, da bo v težkih časih razveselil državljane, je dosegel predvsem nasprotni učinek. "1,275 evra na mesec. Še malo dam zraven, pa bo za kavo.", "O, groza! Prišparali bomo nekaj drobiža, program bo pa bistveno slabši. Pa še dober izgovor za to bojo imeli enkrat za spremembo.", "Je pa tudi popolnoma negospodarno, da s sredstvi državnega Telekoma ustvarjamo novo TV, namesto da bi podjetje vlagalo v omrežje." in "Kriza je res velika, bi malo znižali še ceno vinjete za cestnino? Tudi znižanje cen trošarin bencina bi bilo dobrodošlo," so bili prvi odzivi na vladni sklep, ki se opira tudi na negativno revizijsko poročilo računskega sodišča, "iz katerega evidentno izhaja, da ima RTVS na področju finančnih sredstev na voljo še dovolj notranjih rezerv". "Glede na to vlada ugotavlja, da znižanje prispevka ne bo vplivalo na zmanjšan obseg dejavnosti javne službe RTVS oziroma da s tem ne bo ogrožena njena finančna samostojnost," so prepričani na ministrstvu, čeprav analize takšnega ukrepa sploh niso naredili.
Vlada ne komunicira z vodstvom RTVS
In kaj bo takšen ukrep pomenil za RTVS, ki je v lanskem letu iz naslova prispevka ustvarila 81,4 milijona evrov, kar znaša 62,3 odstotka celotnih prihodkov? Po prvih izračunih izpad prihodka v višini 9,2 milijona evrov, kar je skorajda dvakrat več od škode, ki jo je povzročila Pahorjeva vlada, ko je višino prispevka pozabila zapisati v zakon. Po mnenju vodstva RTV Slovenija bo to zadalo izjemen udarec delovanju javnega zavoda, "saj bo pomenilo zelo radikalno krčenje celotne programske ponudbe in tudi drugih dejavnosti".
Spomnimo, da je vodstvo javnega zavoda s podporo programskega in nadzornega sveta že sredi julija pozvalo vlado, državni zbor in pristojno ministrstvo, da prisluhnejo njihovim stališčem ter zagotovijo pravočasno določitev ter zakonsko ureditev višine prispevka za naslednje leto, ob tem pa je izrazilo prepričanje, da ekonomski razlogi govorijo v prid zvišanju oziroma vsaj ohranitvi dosedanje višine prispevka tudi v prihodnje. Vodstvo javnega zavoda, v katerem so se plače zaradi vladnih varčevalnih ukrepov znižale v povprečju za 2,5 odstotka, je zato sedaj presenečeno nad samim načinom komunikacije, saj mu superministrstvo ni odgovorilo na dopise, v katerih so svoja prizadevanja utemeljili tudi z izračuni in argumenti. "Prav tako se z nami niso posvetovali o posledicah morebitnega znižanja prispevka," na enostranske odločitve vlade opozarjajo na javnem zavodu.
Pahorjeva vlada je pred tem dvakrat zvišala prispevek. Prvič na željo prejšnjega vodstva javnega zavoda, ki nosi tudi največjo odgovornost za negativno revizijsko mnenje računskega sodišča, drugič pa v obdobju, ko je na ministrskem mestu Majdo Širca zamenjal Boštjan Žekš.