Datum pakta Molotov-Ribbentrop

Evropski parlament je leta 2009 določil 23. avgust za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, katerih naj se spominjamo s spoštovanjem in nepristranskostjo. Mednarodno sprejetje resolucije je istega leta podprla tudi vilniška deklaracija, prvič pa je bil predlagan v Praški deklaraciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je med drugim podpisal tudi Vaclav Havel.

Datum je izbran, ker je bil prav na ta dan leta 1939 sklenjen t.i. pakt Molotov-Ribbentrop, s katerim sta si Sovjetska zveza in nacistična Nemčija razdelili Vzhodno Evropo medse, pakt, ki ga je predsednik EP med letoma 2009 in 2012 Jerzy Buzek opisal kot ''zlitje dveh najhujših oblik totalitarizma v človeški zgodovini.''

Tudi padec Berlinsekga zidu je eno od zmagoslavij med padci totalitarnih režimov. (foto: Reuters)

Resolucija obsoja vse oblike totalitarnih vladavin ne glede na ideološko ozadje

Resolucija izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi ter obnavlja svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi. Poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj ''brez resnice in spomina ni sprave''. Izreka se proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje ter ostro obsoja vse zločine proti človeštvu in kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi.

Žrtvam in njihovim družinskim članom izreka sočutje, razumevanje in pripoznanje njihovega trpljenja. Resolucija prav tako obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave. Končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, je sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove.

Spominski dan priznavata tudi Kanada in ameriška zvezna država Georgia, Švedi pa ga obeležujejo že štiri leta. Leta 2009 so ga priznali Latvijci, Bolgari in Estonci, lani pa so resolucijo uradno sprejeli tudi Hrvati, Madžari in Poljaki.

Stanovnik: Gre za skrivanje kolaboracije z naci-fašističnim totalitarizmom

Pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) je odločitev vlade naletela na ostro nasprotovanje, povedali pa so, da dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ne bodo obeležili, ker da ta ne more prispevati k umirjanju političnih razmer. Nasprotnega mnenja so v Študijskkem centru za narodno spravo, ki razglasitev dneva spomina podpira, ker se, kot so zapisali, totalitarizmi več ne smejo ponoviti.

Kolegij ZZB NOB Slovenije, je 14. avgusta v izjavi, ki o je podpisal predsednik zveze Janez Stanovnik, zapisal, da je bil boljševiški totalitarizem med drugo svetovno vojno v protinacističnem zavezništvu z zahodnimi demokracijami. Zato enačenje vseh totalitarizmov pomeni "revizijo zgodovine z namenom skrivanja kolaboracije z naci-fašističnim totalitarizmom."

Janez Stanovnik. (foto: Bojan Velikonja)

Za Stanovnika je ob tem "neprijetna" tudi informacija, da bo prireditev ob spominskem dnevu pripravil Študijski center za narodno spravo, saj meni, da je ta izrazito ideološko pristranski na liniji antikomunizma in narodne delitve.

"Sklep o razglasitvi spominskega dne in najava organizatorja prireditve nedvomno spadata v cvetober sedanje desničarske ideološke ofenzive, s pridihom sprevračanja zgodovine, zmagoslavja premagancev, rehabilitacije kolaboracije ter diskvalifikacije ali celo kriminalizacije NOB in socialistične ureditve", je zapisal Stanovnik.

ZVSO:  Prihodnost je odvisna od premagovanja starih ideoloških vzorcev

Po prepričanju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve k spravi in civilizirani zavesti lahko vodi le razkrivanje resnic, raziskovanja dejstev o zgodovinskih dogodkih pa se ne da enačiti z boji in delitvami, posebej v primerih, ko se dejstva razkrivajo "umirjeno, pretehtano in argumentirano".

Totalitarizmi so si med seboj res različni, pravijo v združenju, a menijo, da komunističnega ne moremo presojati bolj milostno kot druge zato, ker je sodeloval z zahodnimi demokracijami. "To je tako, kot če bi sodili, da je nek morilec nedolžen, ker se je nekoč družil z nedolžnimi ljudmi," so zapisali v odziv na besede Janeza Stanovnika. Po njihovem mnenju je evropska in z njo tudi slovenska prihodnost med drugim odvisna tudi od premagovanja starih ideoloških vzorcev.

Stališče ZZB NOB je po mnenju združenja nasprotno usmeritvi resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Odobravajo pa "eksplicitno priznanje" ZZB NOB, da je bil komunistični sistem totalitaren in je obstajal tudi v Sloveniji. "Ostale sodbe prepustimo resnicoljubnemu raziskovanju dejstev," so zapisali v združenju.

Ko se spominjamo žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov, po mnenju združenja, negujemo vrednote slovenske osamosvojitve ter krepimo nov koncept ustvarjalnega in sodobnega evropskega slovenstva, v katerem totalitarizmi nimajo azila.

Hribarjeva: Dan ne upošteva četrtega totalitarizma - klerofašizma

Spomenka Hribar je dejala, da je nedvomno obsodba vseh totalitarizmov, vključno s komunizmom, nujna, "čeprav je po moji presoji politično motivirana, saj obsoja predvsem komunizem. Torej je naperjena predvsem zoper komunizem oziroma Rusijo." (foto: Reuters)

"Proglasitev 23. avgusta kot dneva proti totalitarizmu ima v naših razmerah izrazito ideološki, politični značaj - pač v skladu s protikomunistično politiko, da ne rečem gonjo sedanje vladne garniture," je še povedala Hribarjeva.

Dodala je tudi, da je "proglasitev tega dneva kot dneva boja proti komunizmu izrazito enostranska, saj ne upošteva četrtega totalitarizma, tj. klerofašizma, ki se je v naših razmerah med II. svetovno vojno sam umazal z izdajstvi in krvjo svojih sodržavljanov." Povedala je, da v tem smislu odklanja takšno enostransko izjavo in s tem tudi proglasitev 23. avgusta kot dneva boja proti totalitarizmu.

Vajgl: Bolj pomembno je preprečevanje novih fašistoidnih praks

Do odločitvi vlade, da se spominski dan obeležuje tudi v Sloveniji, je bil kritičen tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, saj meni, da je bila odločitev sprejeta v kontekstu odpiranja ideoloških vprašanj v času, ko bi se vlada morala resneje ukvarjati z reševanjem krize.

"Totalitarizmi, nacizmi in fašizmi, stalinizmi in komunizmi so doživeli svoje analize in pravične sodbe, vključno z dokumenti, ki jih je na to temo sprejemal Evropski parlament. Narobe je, če nauke učiteljice zgodovine uporabljamo zgolj za aktualne ideološke in kulturne boje. Veliko pomembnejša je naša odgovornost, da tukaj in danes ne ustvarjamo prostora za avtoritarne in fašistoidne prakse, na katere nismo imuni niti v Sloveniji niti v nekaterih drugih evropskih državah. Evropski parlament je na to nevarnost že velikokrat opozoril,“ je povedal Vajgl.

Jordanova: Morali se bomo soočiti s preteklostjo

Evropska poslanka Romana Jordan meni, da se bomo tudi v Sloveniji "morali soočiti s preteklostjo in pošteno ovrednotiti junaška in boleča dejanja našega naroda. To moramo narediti zaradi naših prednikov, še mnogo bolj pa bremena ne smemo prepuščati potomcem."

Jordanova je dejala, da moramo v Sloveniji vprašanje totalitarizmov in kršenja človekovih pravic razrešiti na simbolični in dejanski ravni: "Jasno moramo obsoditi kršenje človekovih pravic ne glede na to, v imenu katerega režima, ideologije ali višjega cilja je bilo zagrešeno. Na dejanski ravni pa moramo, kolikor je le mogoče, popraviti krivice preteklosti in končno nehati deliti državljane na dobre in slabe."

"Ljudje od aktualne vlade pričakujejo predvsem dvoje: da odpravi krivice preteklosti in da se uspešno spoprime s krizo. Zato menim, da je prav, da vlada naredi dejanski korak k spravi. Pričakujem pa, da bo težišče njenega dela na oblikovanju in izvajanju ukrepov za izhod Slovenije iz finančne in gospodarske krize."

Romana Jordan (foto: Jaka Adamič)