Prihodki občin sicer zadnjih nekaj let z izjemo lanskoletnega zastoja nenehno naraščajo. To pa je predvsem v času krize presenetljiv podatek, v katerem ni ne duha ne sluha o varčevanju. Ob tem pa vendar velja poudariti, da številke v na začetku leta sprejetih občinskih proračunih bolj izjemoma kot praviloma zdržijo do konca leta, saj jih občine v času jesenskih rebalansov običajno občutno oklestijo.

Denimo Mestna občina Ljubljana bo po rebalansu "tanjša" za približno 30 milijonov evrov, kar predstavlja 10 odstotkov od sprva načrtovane vsote prihodkov, napovedujejo na občini. Tako se bodo "proračuni želja" po vsej verjetnosti znižali tudi drugod po Sloveniji, kar zlasti v večjih občinah lahko predstavlja precejšnje reze zlasti na področju naložb v občinsko infrastrukturo, ki jih običajno težko uresničujejo brez najemanja posojil. Zaradi občutljivosti in pomembnosti naložbene politike župani običajno nimajo prevelikih težav svetnike prepričati o pomembnosti najemanja kreditov. Res pa je, da se občine, ki računajo na izdatnejša evropska sredstva zaradi samega sistema, ko morajo sofinancirani projekt najprej dokončati, da jim v blagajno dejansko priteče evropski denar, zadolževanju ne morejo izogniti.

Skupna zadolženost občin bo letos z nekaj nad 710 milijoni evrov za 87 milijonov presegla lansko. Razlog za takšno povečanje je verjetno v tem, da so v nekaterih občinah ujeli še zadnji vlak za pridobivanje evropskega denarja, ki ga bo po letu 2013 manj. Slovenske občine bodo letos na račun transferjev prejele rekordnih 291 milijonov evrov, kjer občuten porast predstavljajo ravno sredstva iz različnih evropskih skladov. Evropski delež proračunov je pred petimi leti znašal vsega odstotek, lani 5, letos pa se bo dvignil kar na 11,7 odstotka. Župani slovenskih občin kljub temu opozarjajo, da morajo na račun dodatnih obveznosti, ki jim jih nalaga vlada, zlasti na področju sociale in izobraževanja, velikokrat posegati po novih zadolžitvah ali krčenjih naložb.

V oči bode tudi velik porast nerealiziranih prihodkov v primerjavi z odhodki, ki mu rečemo primanjkljaj. Po prvih ocenah bo primanjkljaj v primerjavi z lanskimi 36 milijoni evrov letos narasel na 188 milijonov. Razlog je tudi v tem, da bo občinam s prodajo svojega nepremičnega premoženja zelo težko ustvariti načrtovane kapitalske prilive, ki ob sprejemanju proračuna običajno predstavljajo glavni vzvod za uravnoteženje prihodkov in odhodkov. Prodaja nepremičnin je v letošnjem letu občutno padla in bo odstotek realizacije gotovo precej nizek, saj so občine s prodajo svojega premoženja že lani dosegle komaj polovico prihodka iz leta 2007.

Velik porast občinskih odhodkov je tudi na račun naložb, saj naj bi bila njihova skupna vrednost letos kar 70 odstotkov višja od lanske, vendar je treba pri tem povedati, da so občine številne projekte začele že lani in jih v enem kosu zaradi visokih finančnih obveznosti niso mogle zaključiti.

Na nedavnem posvetu članov predsedstva Skupnosti občin Slovenije v Sevnici je bilo med navzočimi slišati mnenje, da je z rastjo občinskih proračunov letos zagotovo konec in da bodo morali v prihodnje še bolj kot v zadnjih dveh letih pri iskanju rešitev posegati po notranjih rezervah. Te so ponekod že dodobra izčrpali, medtem ko drugje po njih še niso posegli. Tudi od tu najverjetneje izhaja "varnostni ukrep" krepitve proračunskih rezerv, ki se bodo letos z lanskih 24 milijonov povečale na 39 milijonov evrov.