Po 15 dneh, kolikor traja odpovedni rok, se bodo lahko odpuščeni delavci prijavili na žalskem uradu za delo in potem čakali na prva denarna nadomestila. A kaj, ko večini zneski ne bodo zadostovali niti za položnice, ki se doma kopičijo že od aprila. Takrat so namreč v Garantu dobili zadnjo, marčevsko plačo, pa še ta je zamujala, v povprečju pa je znašala pičlih 562 evrov. "Za zjokat, nimam besed in ne razumem, kako je mogoče, da so zaposlene toliko časa vlekli za nos in so bili brez plač tako dolgo. Tega preprosto ne razumem," je dejala starejša Polzelčanka, ki pozna kar nekaj domačinov, ki so delali v Garantu, nekoč pohištvenem gigantu, ki je v najboljših časih dajal kruh skoraj 500 ljudem.

Tudi v tovarni nogavic pišejo odpovedi

V občini Polzela z vsega šest tisoč prebivalci se bo izguba sto delovnih mest zelo poznala, priznava župan Jože Kužnik. Tudi zato, ker se številka tu še ne bo ustavila, saj so odpuščanja že spomladi napovedali tudi v tovarni nogavic Polzela. Tam so še leta 1979 zaposlovali kar 1200 ljudi, po prestrukturiranju jih bo ostalo le še 300. "Hiter tehnološki razvoj, globalizacija in vzpon držav z Daljnega vzhoda so zaznamovali tekstilno industrijo in za vedno spremenili pravila igre ter pogoje poslovanja. Tekstilna podjetja na zahodu so bila prisiljena optimizirati organizacijo dela in se opreti na inovativno trženje blagovnih znamk, da bi lahko konkurirala azijskim proizvajalcem. Poleg razvoja na področjih tehnologije in trženja se moramo tudi mi kadrovsko nenehno prilagajati svetovnim trendom, saj lahko le tako ostanemo konkurenčni," pravi predsednica uprave polzelske tovarne nogavic Karmen Dvorjak, kjer pa so, kot pravi, v relativno kratkem času finančno sanirali podjetje in uvedli ukrepe prestrukturiranja. Ti so, če želijo ostati vodilno slovensko tekstilno podjetje, neizogibni. "Smo se pa reorganizacije lotili zelo premišljeno in iskali kompromise ter tako imenovane mehke variante," dodaja Dvorjakova. Ob tem je priznala, da bodo kljub temu do konca leta prekinili delovno razmerje 94 zaposlenim.

Svetniki so se odrekli sejnini

"Majhni smo, zato nas izguba vsakega delovnega mesta toliko bolj prizadene," pravi polzelski župan, ki za nič kaj zavidljivo situacijo krivi vodilne, ki so pred desetletji, ko praktično niso imeli konkurence, zaspali na lovorikah. "Takrat bi morali razmišljati tudi o prihodnosti, imeti vizijo, iskati nove trge, predvsem pa posodabljati tehnologijo. Garant, konkretno, je izdeloval kvalitetno in cenovno dostopno pohištvo, pa je prišlo do nesrečnih prevzemov, pri čemer lastniška struktura še danes ni jasna," pravi župan. Doda, da ni prav, da ceno vsega tega plačujejo najšibkejši, ki so že nekaj mesecev brez vsakega dohodka. A na občini so se zganili in najbolj ogroženim že pomagali z enkratno denarno pomočjo. Kar deset je namreč družin, v katerih sta bila oba zakonca zaposlena v Garantu, in takšnim je brez dvoma najtežje. "Na mojo pobudo so se svetniki že odrekli eni sejnini, odprli smo tudi poseben račun, na katerega se stekajo denarna sredstva, jeseni bomo povečali tudi proračunsko postavko za pomoč občanom," našteva župan možnosti za pomoč najbolj ogroženim. Sicer pa vloge za enkratno denarno pomoč na občino prihajajo dnevno. "Tudi 11 smo jih že prejeli v enem samem dnevu," pravi župan, ki se zaveda, da tudi položnice prihajajo vsak mesec, pred vrati je šola, ljudje pa morajo tudi jesti. V občini pa, poleg tovarne nogavic in nekaj manjših podjetnikov, ni večjih firm, v katerih bi ljudje še lahko našli delo. Tudi zato župan upa, da se bo rešitev za propadli Garant našla.

Relativno mlad kolektiv

Tega se nadeja tudi nekdanji sindikalist v Garantu Aleksander Slapernik. "Škoda je podjetja, kot je bil naš Garant. Izdelovali smo lepo in kvalitetno pohištvo in kupci še zdaj, ko je trgovina že mesec dni zaprta, še kar prihajajo," pravi Slapernik. "Nenazadnje pa smo bili relativno mlad kolektiv, saj je bila povprečna starost zaposlenih 42 let. Zato upam in si želim, da bo stečajni upravitelj našel rešitev in ohranil proizvodnjo, s tem pa tudi vsaj 80 delovnih mest," pravi Slapernik. Pri iskanju novih zaposlitev bodo nekdanjim Garantovim delavcem pomagali tudi na zavodu za zaposlovanje, kjer se bodo ti prijavili 7. septembra. "Mi jim bomo dajali vso potrebno podporo. Seznanjali jih bomo z aktualnimi prostimi delovnimi mesti, jih vabili v karierno središče urada za delo v Žalcu, jim pomagali pri pisanju prošenj, prevzeli pa bomo tudi vse zahtevke za jamstveni sklad in jih poskušali rešiti v najkrajšem možnem času," pojasnjuje namestnica direktorice celjske območne enote zavoda za zaposlovanje Tanja Pintar Korent. Kot dodaja, pa nimajo podatkov, da bi se še kje napovedovala večja odpuščanja. "V veliko podjetjih imajo težave in marsikaj se lahko zgodi," pravi.

Sindikalisti na preži

Tega, da bi jesen prinesla nova presenečenja in posamična odpuščanja, se bojijo tudi sindikalisti. "Problem je, ker povsod nimamo svojih članov in za težave včasih izvemo od posameznikov," pravi Mojca Stropnik iz celjske območne organizacije zveze svobodnih sindikatov. Je pa v torek v stečaju pristalo tudi največje lesnopredelovalno podjetje v Zgornji Savinjski dolini, Smreka iz Gornjega Grada, kjer bo brez dela ostalo 37 ljudi. "Novih, večjih odpuščanj pa ni na vidiku, a to se lahko čez noč tudi spremeni. In bojimo se začetka septembra. Bomo videli, kaj bo tudi na področju trgovine, saj kupna moč nenehno pada," je zaskrbljena Stropnikova. Sindikalist Mirko Hirci pravi, da so v večini kovinskopredelovalnih podjetjih izplačali letošnji regres, četudi v dveh delih. "Dejansko pa ponekod delajo, ko dela ni, so na dopustu ali na čakanju, ko pridejo naročila, pa spet delajo," opisuje situacijo v nekaterih podjetjih. "Vprašanje je tudi, kaj bodo storila nekatera živilskopredelovalna podjetja, ker jim trgovci nenormalno podaljšujejo plačilne roke za izdelke, ki se dnevno prodajajo, in še zdaleč ne spoštujejo kodeksa. Pekarnam in mlekarnam so trgovci ogromno dolžni, del živilskopredelovalne industrije pa za obresti plačuje več, kot znaša strošek delovne sile. In to je skrb zbujajoče," pa opozarja sindikalist Srečko Čater.

Največ dela v predelovalni industriji

Kljub temu pa na Celjskem prav delodajalci v živilskopredelovalni industriji še največ zaposlujejo in povprašujejo po delavcih za najpreprostejša dela. "Povprašujejo tudi po delavcih v gradbeništvu, iskani so vozniki tovornjakov, predvsem za vožnje v tujino, pa gostinci, kovinarji in komercialisti. Najtežje zaposljivi pa so trenutno ljudje z družboslovnimi znanji," pravi Pintar-Korentova. Trenutno je sicer na celjskem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 11.200 brezposelnih, kar je dobra dva odstotka več kot junija, celjska regija pa štrli iz povprečja, seveda v negativnem smislu. A je julija našlo delo kar 386 ljudi oziroma 16 odstotkov več kot junija. "Najvišja, dobrih 13-odstotna stopnja brezposelnosti je na območju Urada za delo Celje, podobno je v Laškem, najmanj brezposelnih pa je na območju Slovenskih Konjic," še pove Pintar-Korentova.