Tako je kljub številnim zapletom in zamudi končana trenutno največja prometna investicija v Sloveniji. Za prestolnico je pomembna predvsem zato, ker je dokončno sklenila notranji cestni obroč in s tem izpolnila ključni pogoj za zaprtje Slovenske ceste med Šubičevo in Gosposvetsko cesto.

Da bo približno na tem mestu premostitev Ljubljanice, ki bo povezala cestni obroč okoli mestnega središča, si je že pred več kot sto leti v svojem načrtu za popotresno Ljubljano zamislil arhitekt Maks Fabiani, zato tudi novi dvonivojski most med Roško cesto na desnem in Njegoševo cesto na levem bregu nosi njegovo ime. "Novi most ne izpolnjuje samo stoletne urbanistične vizije, ampak podpira pot mesta v prihodnost, odpira prostor za spremembe in je več kot samo povezovalni objekt," je ob tej priložnosti dejal podžupan Janez Koželj in napovedal, da naj bi v kratkem začeli tudi obnovo Cukrarne.

Težavam ni bilo videti konca

Kot je značilno za ljubljanske mostove, je tudi Fabianijev most povsem unikaten v svoji podobi. Projektant mostu Jurij Kobe si je že leta 1996, ko je bil objavljen razpis za novi most, zamislil, da bo ta sestavljen iz dveh nivojev - zgornjega za motorni promet ter spodnjega za pešce in kolesarje. Posledično je novi 150 metrov dolgi most pri Cukrarni eden najdražjih investicijskih projektov ljubljanske občine, saj so zanj odšteli 16,5 milijona evrov. "Dva ali trije aneksi so bili sklenjeni samo za podaljšanje roka za dokončanje del, cena pa je ostala enaka kot v pogodbi s SCT pred tremi leti," je včeraj še enkrat poudaril župan Zoran Janković in končal v svojem slogu, da je zdaj Ljubljana dokončno najlepše mesto na svetu.

Gradnja Fabianijevega mostu je bila tudi eden najzahtevnejših projektov, saj so ga vseskozi spremljali zapleti. Po prvotnih načrtih bi moral biti most končan že v prejšnjem Jankovićevem mandatu, a se je zapletlo že pri pridobitvi gradbenega dovoljenja, ko so bile vložene kar štiri pritožbe. Mestna občina je potem začela graditi brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, a je vseeno prišlo do zamud zaradi stečaja gradbinca SCT. Dela je nato prevzel Gradis skupina G, težave pa so se nadaljevale. Najprej delovna nesreča, ko so v vodi pristali trije delavci in del konstrukcije, nato so arheologi odkrili nekaj zanimivih najdb in zamuda se je povečevala. Občina je podaljšala rok za dokončanje del do konca junija, Gradis G jih je končal pred kratkim, a občinarji ne bodo uveljavljali kazni za zamudo. Za konec še upravna enota zaradi pomanjkljivosti ni mogla podeliti uporabnega dovoljenja ob prvem tehničnem pregledu.

Kolesarji delno zadovoljni

Da je Fabianijev most neprijazen do kolesarjev in pešcev, so v Ljubljanski kolesarski mreži opozarjali že od začetka gradnje. Večkrat so naslovili pobude na mestne občinarje, na koncu pa so se celo odločili za peticijo za tripasovni most s prostorom za kolesarje ob straneh. Takšna ureditev bi bila udobnejša za kolesarje, spodbudila bi ljudi, da sedejo na kolo, občina pa bi sledila smernicam, ki si jih je zadala v novi prometni politiki prestolnice, so bili kolesarji uporni proti občinskim načrtom. Slednji so namreč predvidevali, da bodo pešci za dostop do spodnjega nivoja uporabljali stopnice ali dvigalo, kolesarji pa obstoječe cestne povezave, kar bi pomenilo daljšo in strmejšo pot. A na koncu je vseeno prišlo do sprememb - zadnji dan so delavci uredili klančino za dostop s Poljanske ceste do spodnjega nivoja mostu. "S tem smo zelo zadovoljni in veseli smo, da je občina vsaj malce prisluhnila. A vseeno je most zasnovan tako, da prvenstveno daje prednost avtomobilom, kar ni trajnostna rešitev," je povedal namestnik predsednika Ljubljanske kolesarske mreže Luka Gabršček.

Medtem ko so zadovoljivo rešili situacijo na desnem bregu, pa so kolesarji razočarani nad levim bregom. Ob prehodu s spodnjega nivoja na višjo raven morajo namreč narediti velik ovinek in celo prečkati cesto, poleg tega je neprimerno urejena tudi kolesarska steza na zahodni strani v bližini cerkve, saj je na eni točki prehod zelo ozek. "Tu je definitivno premalo prostora. Dva kolesarja se ne moreta srečati, težko se bo umikati tudi pešcem," je dodal Gabršček ob opazovanju kolesarjev, ki so se znašli tako, da so ubrali pot po kolesarski stezi na drugi strani in peljali v nasprotno smer. Ali bo tako tudi v prihodnje, bodo najbrž odločili policisti in redarji.