Gonoreja zaradi visoke stopnje okuženosti in izginjajočih se možnosti zdravljenja postaja pomemben izziv za zdravstvo. Vsako leto se, skorajda izključno prek spolnih odnosov, s to boleznijo po svetu okuži 106 milijonov ljudi, je opozorila pristojna strokovnjakinja SZO Manjula Lusti Narasimhan. Vendar ti podatki kažejo le vrh ledene gore. Brez ustreznega spremljanja razširjenosti bolezni ne bomo poznali razširjenosti proti zdravljenju odporne gonoreje in brez raziskovanja novih protimikrobnih zdravil bomo kmalu ostali brez učinkovitega zdravljenja pacientov.

Alarmantne novice o odpornosti gonokokov (neisseria gonorrhoeae) na cefalosporine, skupino antibiotikov širokega spektra, je SZO med drugim dobil iz Avstralije, Francije, Japonske, Norveške in Švedske.

Prav zaradi tega je SZO nedavno izdal obsežen globalni akcijski načrt, v katerem poziva k večji budnosti pri pravilni uporabi antibiotikov in k več raziskavam, ki bi vodile v odkritje novih zdravil za gonokokne infekcije.

Zmanjkuje glavnih orožij

S proti zdravljenju odporno gonorejo se srečujemo tudi v Sloveniji. Odpornost se pojavlja proti vsem antibiotikom, s katerimi zdravijo gonorejo, problem je odpornost proti cefiksimu (spada v zgoraj omenjeno skupino cefalosporinov), ker je za zdravljenje te bolezni zelo ugoden, je pojasnila Jana Kolman z Inštituta za varovanje zdravja RS. V raziskavi iz leta 2009, v kateri je sodelovalo 17 evropskih držav, je bila Slovenija skupaj z Belgijo, Dansko, Italijo in Avstrijo med državami, kjer je bilo več kot pet odstotkov analiziranih vzorcev delno odpornih proti cefiksimu.

Dobra novica pa je, da so sevi gonoreje pri nas in v Evropi nizko odporni, kar pomeni, da je za doseganje terapevtskega učinka treba zvišati odmerek antibiotika; v nekaterih primerih cefiksim ni učinkovit in je treba dati drug antibiotik, azitromicin.

"Antibiotiki za zdravljenje gonoreje so torej še na voljo, a nas skrbi, ker nam glavnih orožij zmanjkuje, ob tem da spekter antibiotikov za zdravljenje te bolezni ni zelo širok," je pojasnila. Tako denimo za zdravljenje v Evropi skoraj ni več primeren ciprofloksacin, saj je proti njemu odpornih že več kot 60 odstotkov sevov.

Antibiotika se ne sme predpisati na pamet

Najbolj se seveda bojijo sevov gonoreje, ki so visoko odporni proti praktično vsem antibiotikom. Takih sevov v Evropi še niso zaznali, velik problem pa povzročajo na Japonskem. Prvi primer takega gonokoka so izolirali iz žrela spolne delavke na Japonskem. Tudi sicer menijo, da odpornost verjetno izvira iz Japonske in se širi po Evropi, je pojasnila zdravnica.

Splošni nasvet pri zajezitvi odpornosti proti antibiotikom je njihova preudarna raba; gonorejo je seveda treba zdraviti z antibiotiki, a bi moral zdravnik ob sumu na to bolezen poslati vzorec v mikrobiološki laboratorij na testiranje občutljivosti, da torej ugotovi, za kateri antibiotik je sev občutljiv, in v skladu s tem predpisati zdravilo, ne pa da antibiotik predpiše na pamet. Bris vzamejo pri ženskah z materničnega vratu, pri moških pa iz sečnice. "Treba je čim manj eksperimentirati z antibiotiki," opozarja Kolmanova. Tovrstna praksa v Sloveniji ni najboljša. Tako so leta 2009 zdravniki od 30 prijavljenih primerov gonoreje v analizo poslali le 24 vzorcev, leta 2010 od 44 primerov le 28 vzorcev in lani od 25 primerov le 19 vzorcev.

Med 25 prijavljenimi primeri gonoreje lani jih je bilo 23 pri moških in le dva pri ženskah. Ti podatki podcenjujejo breme gonoreje v prebivalstvu, ocenjujejo strokovnjaki Inštituta za varovanje zdravja RS v letnem poročilu o spolno prenosljivih okužbah za 2011. Navajajo tudi, da je breme gonoreje nesorazmerno veliko pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Lani je bilo med 23 prijavljenimi primeri pri moških osem primerov, pri katerih je bolnik navedel vsaj enega moškega spolnega partnerja v zadnjih treh mesecih.

Zdravi naj se tudi partner

Za gonorejo zbolijo tako ženske kot moški: ženske so lahko tihe nosilke bolezni in morda sploh ne vedo, da so okužene. Znaki bolezni so namreč lahko nespecifični; izcedek iz nožnice, kar pri ženskah ni neobičajno. Moške sveža aktivna okužba - gnojni izcedek iz sečnice in pekoče uriniranje - običajno pripelje k zdravniku, pri ženskah pa so prikrite okužbe pogostejše. Z nezaščitenimi spolnimi stiki to okužbo prenašajo naprej. "Če ljudje posumijo, da so dobili spolno prenosljivo bolezen, je zelo pomembno, da odidejo k zdravniku, ženske h ginekologu, moški k dermatovenerologu, da ti ustrezno zdravijo s pravim antibiotikom in da oboleli zdravila jemljejo po navodilih zdravnika," opozarja Jana Kolman. Po potrebi se morajo zdraviti tudi spolni partnerji.