Vito Avguštin, Dnevnikov urednik in novinar

"Ptuj je dejansko eden od biserov in nam na vsakem koraku sprehoda skozi stoletja šepeta zgodbe o ljudeh, običajih in življenju v nekih davnih časih, zgodbe o zmagah in porazih, veselju in strahovih čudovitih poslopij mestnega jedra, ki je bilo poseljeno že pred davnimi stoletji, ko še ni bilo interneta ali mobilnih telefonov. Pa ni niti ene zgodbe premogel dežurni uslužbenec turističnoinformativnega centra. Niti ene zgodbe v mestu zgodb… Kaj mu pomaga dobro znanje angleščine, če je naši patrulji svetoval obed v gostilni, ki je bila zaprta. Poklicni svetovalec, ki ni vedel, kaj je odprto in kaj ni. Lepo vas prosim. Ugotavljam, da postajam že prav alergičen na tiste, ki dobivajo plačo zato, da turiste prepričajo o lokalnih - pa tudi širše - lepotah, zanimivostih in izjemnostih, a službo opravljajo v preveč primerih izrazito malomarno.

Res je, da je bil dan obiska nekoliko neobičajen, ker je bil praznik, vendar po drugi strani drži dejstvo, da turisti prijahajo prav vsak dan, ne glede na to, ali je pri nas praznik ali ne. In dejstvo je tudi, da imajo domači, slovenski izletniki največ časa za takšne in podobne izlete prav ob koncih tedna in prazničnih dnevih, vendar je v marsikaterem mestu pravilo, da so ob nedeljah in praznikih na primer zaprti muzeji. Kljub temu da se vsi soočajo s pomanjkanjem sredstev in kadrovskimi zagatami, bi veljalo ponovno razmisliti o nekoliko drugačni praksi - v tujini so nekatere podobne ustanove odprte vse dni v tednu, če pa že enkrat na teden zaprejo vrata, je to navadno ob ponedeljkih. In če imamo vsaj kakšno razumno razlago (čeprav jih v resnici ni) za dejstvo, da so zaprti nekateri hrami umetnosti in kulturni objekti, pa tega v nobenem primeru ne moremo reči za zasebnike, gostince…

Ptuj ima to srečo, da je res izjemno mesto, in tudi če ga turisti obiščejo na dan, ko je vse odprto, si želijo tja priti še enkrat, ker ponuja izjemna doživetja in spoznanja. Mogoče še beseda, dve o Termah Ptuj: nedavno je glede velike gneče na bazenih zaradi vročinskega vala v Franciji predstavnik podobnega bazenskega kompleksa na prvem mestu omenil težavo, ker so morali zelo hitro zagotoviti precej več ustreznega usposobljenega kadra, na primer več reševalcev iz vode in tako naprej. Že rahel sprehod po raznih kopališčih po Sloveniji daje velikokrat občutek, da za varnost kopalcev pri nas skrbijo študentje, ki so se zgolj prijavili za poletno delo in nimajo nobenih posebnih znanj in veščin, zagotovo pa njihovo število opazno ne naraste (če sploh), ko pride na bazen veliko več kopalcev kot običajno. Tista pripomba iz Term Ptuj glede oznak v tujih jezikih pa je vsekakor na mestu."

Drago Bulc, urednik na RTV SLO in predsednik FIJET Slovenija

"Tokratna izvidničarja sta med svojim obiskom ugotovila prav tisto, kar nam je dobrim poznavalcem slovenskega turizma že dolgo jasno. Najstarejše slovensko mesto ne zna izkoristiti vseh svojih danosti, še posebno ne zgodovinskih. Predvsem pa ne zna izkoristiti kombinacije Drave, starega mestnega jedra in posebno ptujskega vinskega podzemlja. Celo redki Slovenci vedo, da je praktično ves stari Ptuj podkleten. Škoda, da je bila vinska klet, ki je ena najlepših ne samo v Evropi, kjer hranijo najstarejše slovensko vino in imajo najbogatejšo vinoteko daleč naokrog, zaprta. Če bi jo kanadska zakonca obiskala in tam pokusila tudi številna vina, nagrajena na najbolj uglednih vinskih ocenjevanjih po vsem svetu, bi s Ptuja zagotovo odšla s še boljšimi občutki. Če bi jima vina predstavil eden najboljših gurujev slovenske enologije Bojan Kobal, pa se na Ptuj ne bi vrnila samo enkrat, ampak bi se zagotovo vrnila tja vsaj za podaljšan vikend, ki bi ga preživela v Termah Ptuj. Če bi spoznala tudi enega najboljših slovenskih turističnih poslovnežev Andreja Klasinca, bi ga najbrž hitro prepričala, da bi veljalo oznake na termalni rivieri napisati še v kakšnem tujem jeziku. Morda pa bi glede na njune pripombe o neredu pred igrali na kopališču gospod Klasinc poskrbel za to, da bi kopališki mojstri naredili več reda. Sicer pa je v teh vročih dneh razigrano mladež najbrž precej težko spraviti v red tudi na drugih kopališčih.

Naj dodam še komentar glede zaprtih gostinskih lokalov med prazniki in pogosto za več tednov ali kar ves mesec sredi glavne turistične sezone. Spominjam se, da to včasih sploh ni bilo mogoče. Če so gostinci za en dan na teden zaprli lokal, so se po posameznih krajih ali okrožjih domenili za različne dneve. Na vratih zaprtega lokala pa so pustili obvestilo, katera najbližja gostilna ali restavracija je odprta. Ko sam naletim na takšne lokale sredi glavne turistične sezone in celo v nekaterih znanih turističnih središčih, me ima, da bi na vhodna vrata nalepil napis 'ZARADI BOGATIJE ZAPRTO', kot opozorilo davčni inšpekciji. Tisti, ki zapirajo lokale sredi glavne sezone, očitno prelahko in tudi z neplačevanjem davkov prihajajo do zaslužka.

Pa da ne bo pomote: tudi gostilničarji imajo pravico do dopusta in potovanj. To bi si morali privoščiti vsi zaradi počitka in tudi zaradi spoznavanja turistične ponudbe in navad drugod po svetu. Tako bi bili bolj mednarodno razgledani ter bi zato bolj razumeli navade in potrebe turistov, ki prihajajo k nam. Vendar bi si morali delo organizirati tako, da bi bili gostinski lokali v glavnih sezonskih obdobjih ODPRTI."

prof. dr. Janez Bogataj, etnolog

"Tokrat bi najprej rad čestital Dnevniku ali pa izbranima turistoma za odločitev, da obiščeta Ptuj na praznični dan. Vsekakor je to zanimiva turistična izkušnja, ker je takrat v naši državi vse zaprto, kar je povezanega s kulturo in drugimi turističnimi vsebinami. Nekaj podobnega kot ob nedeljah. Tudi številni gostinski lokali zaprejo svoja vrata, češ saj za praznike ni gostov. Seveda bi bila velika napaka, če bi stanje pri nas primerjal z razmerami drugod po Evropi in menil, da je tam vse drugače. Tudi tam zaprejo svoja vrata številni gostinski lokali in trgovine, zato pa so odprti muzeji in galerije. Moje strokovne obveznosti na praznični Marijin dan pa so prinesle izkušnje v naši bližnji soseščini v Celovcu, kjer smo postavljali razstavo 'Art&Craft Europe 2012'. K vratom galerije so vse dopoldne neumorno prihajali najrazličnejši tuji turisti, a vrata so bila zaprta. Težava je bila to, da je na vratih pisalo, da je galerija odprta ob nedeljah in praznikih. Zato je bilo negodovanje turistov toliko večje. Vendar to omenjam le zaradi 'pestrosti' tega vprašanja, sicer se bom v nadaljevanju posvetil Ptuju, ki je tudi našima tokratnima turistoma, zlasti Kanadčanu, pustil kar nekaj pozitivnih vtisov. To sklepam po njegovih oznakah, da ga je 'romantično mestece očaralo'. Popolnoma jasno je, da so bili med temi čarovnimi sredstvi koranti in drugi pustni liki, ki so predstavljeni v muzeju na ptujskem gradu. Le tri celovite predstavitve našega regionalnega in lokalnega pustnega bogastva imamo v Sloveniji: na ptujskem gradu, v Cerknem in v okviru reprezentančne predstavitve v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Menim, da bodo morali 'inženirji' turističnih potovanj po Sloveniji v veliko večji meri upoštevati tudi take vsebine. Če ne zaradi njihove splošne atraktivnosti, predvsem zaradi izjemnih posebnosti in drugačnosti. Poglejte primer tokratnega gosta iz Kanade. Samo obisk muzeja je zadostoval, da se bo prihodnje leto udeležil ptujskega karnevala. Ob tem mu svetujem, da si ogleda tudi pustno dogajanje v Zabovcih in Markovcih, ki poteka zunaj aranžiranih turističnih okvirov. Nadalje bi se zahvalil kanadskemu gostu, ki je tako prijazno označil ptujske domačine oz. turistične delavce kot 'srčne, prijazne in pripravljene pomagati'. Ja, kakšni pa naj bi bili, če ne taki, kot jih opisuje, in to ne le na Ptuju, ampak po vsej Sloveniji. Glede na dejstvo, da že nekaj let živi v Sloveniji, očitno le ni tako, da je še posebej izpostavil te lastnosti turističnih delavcev na Ptuju. Pri tem ga moram nekoliko pokarati, saj je, podobno kot nekateri udeleženci turistične izvidnice pred njim, posebej izpostavil dobro znanje angleškega jezika. Spet primer superiornosti, ki tako intenzivno ubija našo samozavest. Ko sem bil še študent in je bilo moje znanje angleškega jezika veliko slabše od današnjega, mi je neki tujec, na moje opravičilo o slabšem znanju, odgovoril: 'Kar dobro sva se sporazumela. Jaz ne znam popolnoma nič slovensko!' Naj se vrnem k ptujskemu mladeniču, ki je kanadskega gosta in njegovo spremljevalko sprejel v TIC. Moram se obregniti ob njuno ugotovitev, da je sicer prijazno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, toda 'mesta našima izvidnikoma ni znal prepričljivo prodati'. No, pa smo tu, bi rekel ob tej ugotovitvi naših gostov. Najprej moramo sami dobro poznati svoja kulturna in siceršnja okolja, če jih hočemo ponujati oz. 'prodajati' turistom. Seveda tega znanja ne dajo tečaji za pridobitev licenc za turistične vodnike in še manj izpiti, kjer si dajejo duška neke komisije, ampak posamično ali osebno spoznavanje vsega, kar nam leži pred našimi pragovi. Delati v turizmu je vprašanje življenjskega sloga in ne službe! Preden sta se naša gosta podala na ptujski grad, sta si privoščila kavo v kavarnici Bo Cafe in zares škoda je, da lastnika nista opozorila na zamenjavo tistega c-ja s črko k, če smo že v Sloveniji. Bi bilo tudi za tuje turiste bolj 'kul'. In potem sta se podala na grad in ugotovila, da v Kanadi nimajo gradov. To seveda ne bo v celoti držalo. Najprej pomislim na znameniti grad v Quebecu, če navedem le ta primer. Seveda jima ne bom očital primerjave med ljubljanskim in ptujskim gradom, ki je v celoti neprimerna in neustrezna, kar izvira iz slabih informacij, ki sta jih dobila v turističnem uradu. Tudi pri tokratnem obisku se srečamo s kulinariko, ki bi lahko imela na Ptuju veliko začetnico. Pravzaprav jo tudi ima v gostilni Perutnina Ptuj, a kaj ko je bila tudi ta zaprta. Zares škoda, saj je to na Ptuju najboljša gostilna, ki članica skupine Gostilna Slovenija in ima zanimivo ter kakovostno tematsko ponudbo. Tako sta bila v drugi gostilni naša izvidničarja deležna slovenske klasike, ki se je sicer skladala z njunimi prehranskimi omejitvami. Zagotovo ima Ptuj, poleg svoje zgodovinske ali dediščinske vrednosti, še eno. To so ptujska vinska klet in predvsem vina v njej. A da je bil krog ponujenih vsebin primerno sklenjen, je bila tudi ta zaprta za obiskovalce zaradi praznika. Morda bi muzej še nekoliko razumel, da si osebje privošči še nekaj prazničnega počitka, a klet bi prav zaradi praznika morala biti odprta. Morda so to že kdaj poskusili in ugotovili: 'Kaj bomo odpirali, saj ni bilo nikogar!' To je tipična slovenska deformacija, ker menimo, da mora vsaka zadeva uspeti takoj ob svojem zagonu. In če ne, sledi samo še tisto značilno ugotavljanje, češ saj smo vedeli, da ne bo šlo, saj je 'brez veze' itn. Čestitam izvidničarjema za ugotovitev z obiska ptujskih term in kopališkega trušča, da so si razne vsebine 'nekateri kar malce prisvojili in jih nikakor niso hoteli privoščiti še drugim'. S tem spoznanjem sta opozorila na eno od značilnih značajskih deformacij sodobne Slovenije, ki ne pomeni le pomanjkanje bontona in je značilna za vse t. i. turistične kraje. Niso problem enega najbolj neumnih sloganov 'Turizem smo ljudje' rože na kasarnah, policijskih postajah in bencinskih servisih, ampak prav take in podobne vedenjske navade, ki mečejo slabo luč na najbolj odločujoče sestavine turizma, ki jih predstavljajo medsebojni odnosi. Morda pa je tudi to del, seveda deformantni, našega nacionalnega ponosa, ki sta ga tako izpostavila naša izvidničarja, s čimer se seveda težko strinjam."