Nezapolnjeni samostojni zavodi
Za univerzitetni program ekonomskih in poslovnih ved je 127 prostih mest tudi na mariborski ekonomski fakulteti. Mariborska univerza ima prav tako med drugim še 88 mest za univerzitetni študij logistike sistemov in 81 mest za visokošolski študij kemijske tehnologije. Na primorski univerzi so prosta mesta za visokošolski študij menedžmenta na fakulteti za menedžment - 83 za študij v Kopru, 60 v Škofji Loki in 56 v Celju. Novogoriška univerza pa ima največ prostora za visokošolski študij gospodarskega inženiringa (40) na poslovno-tehniški fakulteti.
Precejšnja izbira študijskih programov je tudi pri samostojnih visokošolskih zavodih: največ, 81, je še na voljo mest za visokošolski študij upravljanja in poslovanja v Novem mestu na tamkajšnji visoki šoli za upravljanje in poslovanje. Na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije jih je za študij v Novi Gorici še 64, po 59 mest pa je še na voljo za visokošolski program informatike v upravljanju in poslovanju v Novem mestu in za univerzitetni študij javne uprave na fakulteti za državne in evropske študije.
S sprejemnim izpitom do enakih možnosti
Poročali smo že, da je bilo največ točk v prvem prijavnem roku treba zbrati za študij fizioterapije na ljubljanski zdravstveni fakulteti. Večino njihovih študentov po besedah prodekanice za študijske zadeve dr. Anamarije Zore predstavljajo dijaki strokovnih srednjih šol - predvsem zato, ker ti lažje zberejo toliko točk kot gimnazijci. "Strokovna in splošna matura sta pri vpisu izenačeni, kar ni prav. Menim, da bi bil izbirni postopek s sprejemnim izpitom veliko bolj pošten. Seveda bi upoštevali tudi uspeh pri splošni ali poklicni maturi, a v manjši meri." Splošni maturantje so namreč v izbirnem postopku, kadar je kje vpis omejen, izbrani glede na splošni uspeh pri splošni maturi in splošna uspeha v 3. in 4. letniku srednje šole. Pri nekaterih študijskih programih upoštevajo tudi uspeh pri posameznem izpitu splošne mature oziroma uspeh pri posameznem predmetu v 3. in 4. letniku srednje šole, ponekod pa tudi uspeh pri preizkusu posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti. Študirajo pa lahko tudi poklicni maturantje, ki morajo za vpis na nekatere fakultete opraviti še en predmet splošne mature.
Komu gre potem pri študiju fizioterapije bolje? Gimnazijcem sicer določeno znanje manjka, vendar ga po besedah Zoretove hitro nadoknadijo. Več težav imajo dijaki iz nezdravstvenih strokovnih šol.
A kakovost študija fizioterapije ni odvisna le od vpisanih študentov, opozarja predstojnik oddelka za fizioterapijo na omenjeni fakulteti dr. Alan Kacin, temveč tudi od materialnih pogojev za izvajanje laboratorijske in klinične prakse. Sredstva za razvoj in nakup laboratorijske opreme so nekajkrat manjša kot v primerljivih ustanovah v bolj razvitih državah, poudarja. Sicer pa je po njegovem študij za dijake zanimiv tudi zato, ker izobražuje za enega najbolj perspektivnih poklicev. "Zaradi demografskih trendov in širokega področja delovanja fizioterapevti tudi v času krize brez večjih težav dobijo zaposlitev."
