V prvi polovici avgusta so Dravske elektrarne presegle načrtovano proizvodnjo za četrtino, kar je posledica močnih poletnih padavin na območju avstrijskega dela vodotoka Drave. Povsem drugače pa je v Soških elektrarnah in v hidroelektrarnah na spodnji Savi.

Soške elektrarne so v prvi polovici avgusta proizvedle le 55 odstotkov načrtovane proizvodnje na vodotoku in 80 odstotkov načrtovane proizvodnje na črpalni hidroelektrarni Avče, elektrarne na spodnji Savi pa so proizvedle le 45 odstotkov načrtovane proizvodnje, so STA pojasnili na Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), pod okrilje katerega spadajo omenjene hidroelektrarne.

Kot je direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdan Barbič danes povedal za STA, so pred kratkim dobili razmeroma zaskrbljujoč podatek o novem tridesetletnem povprečju vodnatosti Save med letoma 1980 in 2010, po katerem se je glede na obdobje med letoma 1970 in 2000 vodnatost Save zmanjšala za skoraj sedem odstotkov.

Še slabše pa je po njegovih besedah letošnje stanje, ko Sava dosega le 57 odstotkov povprečja, po koncesijski pogodbi predvidenega za izkoriščanje vodnega potenciala.

Hidroelektrarne do avgusta dosegle zgolj 83 odstotkov načrtovane energije

Zadnja suša se izjemno pozna pri proizvodnji električne energije, vprašanje pa je, kaj se bo dogajalo jeseni. Vsekakor to ni dober znak za proizvodnjo hidroenergije, je dodal in nadaljeval, da gre za neposredno korelacijo pretokov in proizvodnje električne energije.

Vse hidroelektrarne skupine HSE so v obdobju od 1. januarja letos pa do 20. avgusta proizvedle 1727 gigavatnih ur električne energije, kar je slabih 400 gigavatnih ur manj kot lani v enakem obdobju. Skupno so v tem obdobju dosegle 83 odstotkov načrtovane proizvodnje.

V HSE izpad proizvodnje v hidroelektrarnah nadomeščajo s povečano proizvodnjo termoelektrarn, ki so neodvisne od vremenskih razmer. Tako je Termoelektrarna Šoštanj (Teš) v prvi polovici avgusta presegla načrtovano proizvodnjo za 40 odstotkov. Poleg tega se je avgustovski primanjkljaj nadomeščal z nakupi električne energije iz tujine, pojasnjujejo na HSE.

Poraba je v istem obdobju lani bila višja za dva do tri dostotke

"V primeru nadaljevanja suše in padanja proizvodnje v hidroelektrarnah bo treba dodatno kupovati električno energijo v tujini, po višji ceni. Še vedno pa to ne pomeni, da bi lahko v kratkem prišlo do težav pri oskrbi potrošnikov," ob tem poudarjajo na HSE.

Sicer pa se je v poletnem času nekoliko zmanjšala poraba električne energije v Sloveniji. Po podatkih s spletne strani družbe Eles je poraba električne energije v juliju in avgustu glede na enako lansko obdobje nižja za dva do tri odstotke.