Že nekaj let opazujejo prebivalci evropskih dežel na nebu nenavadne pojave. Letala letijo sem in tja po nebu in puščajo za seboj proge kondenza v simetričnem vzorcu, ki se ne razpusti, ampak se oblikuje v mehko mlečno meglico. Kakor koprena visijo nenavadni oblaki nad pokrajino in se po več dni ne umaknejo.
Razširjale so se celo govorice o preteči nevarnosti, primerjali so te oblake z običajnimi kondenzacijskimi progami, ki jih puščajo za seboj letala iz izgorevalnih plinov letalskih turbin, torej iz dušikovih in ogljikovih oksidov, rje in vodnih hlapov. V hladnih dneh brez vetra lahko taki oblaki v Evropi pokrivajo na določenih območjih tudi do deset odstotkov neba in vztrajajo do sedemnajst ur. Veter jih lahko razpihne na širino dvajsetih kilometrov. Seveda je ustrezno velik tudi njihov prispevek k učinku tople grede. Toda to so razmeroma nenevarni oblaki, ki jih ni mogoče primerjati s pravimi kemičnimi oblaki.
Kmalu so postali "kemični oblaki", poleg neznanih letečih predmetov in marsovcev, ena najbolj razširjenih in priljubljenih teorij zarote. Vendar pa vsebujejo ti oblaki poleg kondenza tudi kemične snovi. Večina teh kemičnih dodatkov se dodaja letalskemu gorivu modernih reaktivnih in vojaških letal.
Zagovorniki teorij zarote verjamejo, da za vsem tem stoji nekaj več. Najbolj znane so tri teorije. Domnevno naj bi ameriška vlada pošiljala v zrak posebna letala za škropljenje in linijska letala, opremljena z dodatnimi rezervoarji, da bi s pomočjo kemikalij vplivala na naše podnebje. Kemikalije naj bi tudi zmanjšale plodnost ljudi in tako naj bi bilo zaradi manjšega števila rojstev manj tudi prenaseljenosti. Kemikalije naj bi povzročale nastanek oblačne zavese, pod zaščito katere naj bi prikrivali razne vojaške akcije. V drugi svetovni vojni so zavezniška letala pri poletih nad Nemčijo res spuščala v zrak aluminijaste trakove, ki so bili na nemških radarjih povsem podobni velikim oblakom. Sovražnik tako ni nikoli vedel, ali so to res oblaki ali formacije zavezniških letal.
Podoben oblak se je pojavil julija 2005 pred nizozemsko obalo. V začetku so meteorologi mislili, da je to velik nevihtni oblak, toda v nekaj urah se je razširil kar na 300 kilometrov. Ta nevihtni oblak je bilo mogoče videti samo na radarju, s prostim očesom pa ne. Pozneje so ugotovili, da so neznana vojaška letala odvrgla približno 270 kilogramov mrežastih umetnih vlaken, ki so bila prevlečena s tanko kovinsko plastjo. Vlakna so bila tako lahka, da so padala na zemljo s hitrostjo sedemsto metrov na uro. Oblak, ki se je razširil do nemškega Ruhra, je izginil šele čez nekaj ur. Ali je bila ta snov za zdravje in okolje škodljiva ali ne, niso nikoli ugotovili.
Iz vseh teh ali drugih razlogov naj bi letala domnevno spuščala v zrak strupene kovinske okside. Teoretiki zarote se pri tem sklicujejo na anonimnega raziskovalca, ki naj bi izdal, da to počne ameriška vlada, da bi rešila človeštvo pred dramatičnimi posledicami, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Pri tem naj bi uporabljali barij, ki pa naj bi ga letala spuščala v atmosfero v majhnih količinah, s pomočjo katerih naj bi se zapirale ozonske luknje. Če je res tako, je bilo to delo brez učinka. Ozonske luknje niso izginile, ampak prav nasprotno - več jih je. (ps)
