Štiblarjeva je za spletni portal RTV SLO povedala, da bo ''poskušala dokazati, da res ni bilo vse narejeno v smeri raziskanja suma spolne zlorabe pri Koroški deklici.''
Javno razširjeno mnenje, da je bilo storjeno vse, je napačno
Spomnimo, Štiblarjeva je nekaj časa delala na primeru Koroške deklice. Tudi po tem, ko je svoje delo uradno zaključila, je javno opozarjala na nepravilnosti in pomanjkljivosti v delu svojih kolegov. Nepravilnosti, s katerimi naj bi umazala ugled tožilskih kolegov, so se po njenem mnenju začele že na samem začetku. Aktiven primer je bil arhiviran, kar je osnovna napaka, je povedala za portal. ''Šele po enem letu so ugotavljali sum spolne zlorabe pri tako majhni deklici, zato je bilo marsikaj zamujenega. Druga stvar, ki sem jo očitala bivšim kolegom, je, da je bil sklep o zavrženju izdan na podlagi nepopolnega izvedenskega mnenja, kajti razgovor z oškodovanko ni bil opravljen. Vemo pa, da je treba zlasti pri sumu spolne zlorabe opraviti razgovor z oškodovancem. Na podlagi nepopolnega mnenja je tožilec zahteval dopolnitev mnenja. Ker pa deklice ni bilo, je kazenske ovadbe zavrgel. Jaz se ne bi tako odločila."
Štiblarja dodaja, da je bilo v javnosti ustvarjeno mnenje, da je bilo storjeno vse, kar se je dalo, da preiskava pač ni pokazala suma spolne zlorabe. ''To enostavno ni res, ker resne preiskave sploh ni bilo,'' vztraja Štiblarjeva. Kot je dejala, bo pred disciplinsko komisijo vrhovnega državnega tožilstva, s katero se bo soočila jutri, svoje trditve podkrepila z dokazi in dokumentacijo, s sodno prakso in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice.
Ne morejo me kaznovati, sama spim mirno
Štiblarjeva dodaja, da je kaznovati ne morejo, le brez funkcije lahko ostane. Vrhovno državno tožilstvo sicer meni, da v postopku ni bilo napak in da je napak ravnala ona sama s sramočenjem stanovskih kolegov. "Dokazovala bom, da so napake bile in da sem imela razlog ob tehtanju javnega interesa in koristi deklice na napake opozoriti," je prepričana Aleksandra Štiblar. "Ne štejem, da sem kaznovana, na nek način se bo izkazalo, da sem hotela deklici vendarle pomagati, da je to bilo moje edino vodilo. Ne morem biti kaznovana: lahko mi izrečejo prenehanje tožilske funkcije, ampak vedno bom vedela, da sem naredila prav. Storila sem tako, kot sem prisegla leta 2003: da bom delala po znanju, vesti in zakonih. In točno to sem naredila. Vse to bi še enkrat naredila - od prve do zadnje pike, besede in črke. Tukaj nimamo česa skrivati, ker je konvencija o zaščiti otroka oziroma o pravicah otroka jasna. Vsak je dolžan narediti vse v korist otroka in jaz sem se za to potrudila. Ne čutim se krive in vztrajam pri vsem, kar sem povedala. Nimam česa skrivati, mirno spim."
Tožilki podporo izražajo tudi uporabniki družbenih omrežij, za kar sama meni, tako portal, da je ''pozitivno in mi daje misliti, da so ljudje slišali, kar sem povedala, da so sprejeli mojo resnico, da se nagibajo k temu, da mi verjamejo. To je velika moralna podpora. S tem tudi vem, da nisem kršila ugleda. Veliko ljudi mi je pisalo in opisovalo stiske, skozi katere so šli njihovi znanci in sorodniki v podobnih primerih pri državnih organih.''
