To pomeni, da je sklep, s katerim je ta konec julija (znova) preklical že razpisane volitve – tokrat z argumentom, da so volitve pod vodstvom bivše dekanice razpisali prezgodaj – do pravnomočne sodbe zamrznjen.

Argumenti vodstva univerze, da volitev po starem rokovniku ni mogoče izvesti, da bi s tem povzročili nove spore ali da bi sodišče z začasno odredbo poseglo »v avtonomijo univerze in dokončne odločitve rektorja sodišča«, sodišča niso prepričali. Rok za izvolitev dekana v predvidenem roku (do začetka študijskega leta) še ni potekel, so zapisali v svojem sklepu.

"S to odločitvijo je sodišče rektorju in v. d. dekana FHŠ vnovič jasno naložilo, da je treba takoj končati z zvijačnimi poskusi preklicevanja zakonitih volitev in zavlačevanja," je odločitev sodišča komentiral dr. Lenart Škof, eden od dveh kandidatov za dekana FHŠ.

Vodstvo UP se je na sklep sodišča včeraj pritožilo. Odvetnik tožnikov pa nam je pojasnil, da pritožba ne zadrži izvajanja začasne odredbe. »Volitve se morajo takoj nadaljevati, in sicer po sklepu iz letošnjega marca. Vsi rokovniki in volilna opravila so veljavni. Rektor mora brezpogojno poskrbeti, da bo dekan FHŠ odločitev upravnega sodišča uresničil,« je poudaril Peter Fašun. Rektor UP dr. Dragan Marušič včeraj za komentar zaradi dopusta ni bil dosegljiv, Katja Pišot, vodja rektorjevega kabineta, pa nam je le na kratko odgovorila, da bo »zadeva mirovala«, dokler sodišče o njej ne odloči pravnomočno.

Kot je znano, se je spor med FHŠ in vodstvom UP glede volitev novega dekana, ki so le eden od vrhov ledene gore medsebojnih zamer in očitkov, razplamtel letos maja, ko je v. d. dekana FHŠ Gorazd Drevenšek (biolog, ki ga je rektor na to mesto imenoval po tistem, ko bojda nihče drug ni hotel prevzeti funkcije) sprejel sklep, s katerim je volitve ustavil. Skupina senatorjev FHŠ se je na sklep pritožila in julija dočakala popolno zadoščenje. Upravno sodišče je pravnomočno razsodilo, da je vodstvo FHŠ oziroma UP ravnalo nezakonito in zahtevalo nadaljevanje volilnega postopka; za začasno odredbo se ni odločilo, ker zanjo ni bilo potrebe. A ker je sodišče v razsodbi načelno dopustilo preklic volitev v primeru, da je bil prvotni razpis volitev nezakonit, je v. d. dekana 30. julija izdal nov sklep, v katerem je preklic volitev utemeljil z domnevno nezakonitostjo: Mikoličeva naj bi volitve razpisala sedem mesecev pred potekom mandata in ne šest, kot piše v statutu. Za tožnike je na novo najdena domnevna nezakonitost pomenila le novo izigravanje sodbe sodišča (šest mesecev pomeni vsaj šest mesecev, meni Fašun) in novo kršenje ustavnih pravic. Senatorji, tokrat brez Irene Lazar, ki je tudi kandidirala za dekanico, so se spet pritožili in bili – za zdaj – uspešni. V obširno utemeljenem sklepu začasne odredbe je sodišče ugotovilo, da so ustavno zagotovljene pravice pritožnikov (aktivna in pasivna volilna pravica) zelo verjetno kršene in da jim je bila zelo verjetno povzročena škoda.

Natanko na dan, ko je upravno sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je vodstvu UP naložilo, naj izpelje že dvakrat prekinjene volitve za dekana FHŠ, pa je rektor Marušič poskrbel za nov spor s pritožniki, ki je včeraj odmeval tudi v slovenskem parlamentu.

Na UP so prav na ta dan na dr. Darka Darovca, direktorja Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, naslovili vabilo na zagovor pred izredno razrešitvijo s funkcije direktorja in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Rektor ga dolži treh hudih dejanj, zaradi enega ga je konec minulega tedna tudi kazensko ovadil. Na podlagi revizije družbe ABC revizija, d. o. o., je Darovca obdolžil kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, in sicer zaradi nenamenskega trošenja sredstev. Sodelujoči pri projektih, med njimi tudi dr. Škof in dr. Lazarjeva, naj bi si s tem pridobili protipravno premoženjsko korist v višini skoraj 592.000 evrov, direktor kot vodja projekta od tega dobrih 61.500 evrov. Darovčeva krivda naj bi bila v tem, da ni poskrbel za tako imenovana sodila (verodostojne ključe za delitev stroškov na posamezne projekte). A to še ni vse. Svoje direktorske pristojnosti naj bi kršil tudi s tem, da je domnevno brez pravne podlage naročil pravno mnenje pri dr. Pirnatu in zato nezakonito porabil 5760 evrov, in ker si je drznil pritožiti zoper sklep rektorja o prijavi raziskovalnih programov na Javni poziv ARRS. Rektor mu namreč tudi očita, da je v pritožbi, za katero da ni pristojen, "žaljivo" navajal, da se ZRS pritožuje zaradi rektorjevega "arbitrarnega" postopka odločanja, za povrh pa je pritožbo poslal tudi ARRS in na pristojno ministrstvo, s čimer da je škodoval ugledu UP.

Direktor ZRS, dr. Darko Darovec, ki je bil na zadnjih rektorskih volitvah Marušičev protikandidat, nam je včeraj povedal, da se bo zagovora v četrtek udeležil, vendar pa je prepričan, da ga bo rektor "v vsakem primeru postavil na ulico". Očitke odločno zavrača: "Niti centa si ni nihče prisvojil, ves denar je bil razporejen po ustreznih računovodskih kontih ZRS. Vsi očitki so za lase privlečeni in to bom tudi dokazal." Najbolj absurdno se mu zdi, da mu rektor očita, da ni poskrbel za tako imenovana sodila. "Za te bi moral poskrbeti rektor sam, na ravni celotne univerze. To je lani poudarila tudi neodvisna revizija Inštituta za javnofinančno upravo, ki je ugotovila velike nedoslednosti v osnutku revizije, ki jo je naročila UP." Pravno mnenje je po mnenju Darovca inštitut naročil povsem zakonito. "Direktor ima pravico opozarjati na nezakonitosti, v tem primeru na sklenitev pogodbe o zaposlitvi dr. Mikoličeve na ZRS brez direktorjevega predloga in ustreznega finančnega pokritja." Morda najspornejši pa je očitek rektorja, da se Darovec kot direktor ZRS ne bi smel pritožiti na rektorjevo odločitev julija letos, ko je ta - tudi po mnenju Znanstvenega sveta ZRS - brez ustrezne pravne podlage inštitutu odtegnil in nato samovoljno razporedil več kot 100.000 evrov (na leto) dosedanjih sredstev raziskovalnih programov, ki so javna služba. Darovec oziroma znanstveni svet ob tem opozarjata na sum koruptivnega delovanja. Odvzeta sredstva naj bi namreč rektor UP dodelil novemu raziskovalnemu projektu "Živ? Živ! raziskovanje in preprečevanje samomora", ki naj bi se izvajal na Inštitutu Andreja Marušiča. Sicer pa je odrekanje možnosti pritožbe tudi v nasprotju z ustavo, ki določa, da je možna pritožba na vsako odločitev organa, poudarja dr. Darovec. Zaradi navedenih, tudi po mnenju Znanstvenega sveta ZRS povsem neupravičenih očitkov direktorju in zaradi dosedanjega nezakonitega ravnanja rektorja, s katerim po mnenju sveta UP povzroča veliko škodo, je najvišji organ ZRS včeraj pisal Gregorju Virantu, predsedniku državnega zbora, ki je ustanovitelj UP in njenih članic. Kot predsednika vrhovnega zakonodajnega organa RS so ga pozvali, naj glede na zadnja skrb vzbujajoča dogajanja na UP "ustrezno ukrepa".