Premier je namreč med drugim za Reporter povedal, da bo verjetno treba še poseči v plače v javnem sektorju in da je tam 15 odstotkov zaposlenih preveč. Na to se je nemudoma odzval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in dejal, da take izjave vladi jemljejo zadnje drobce verodostojnosti, medtem ko predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič te napovedi ocenjuje kot grožnje, ki so po njegovem mnenju nesprejemljive.

Vsaj presenečeni pa bi ob tem utegnili biti tudi na finančnem ministrstvu, saj je Janez Šušteršič še minuli teden zagotavljal, da njegovo ministrstvo na vlado ni poslalo nikakršnega novega zakona za uravnoteženje javnih financ, niti ni vladi predlagalo, naj ga pripravi. Predsednik DeSUS pa je včeraj ponovil, da ni več prostora za kakšen dodaten zakon, ki bi nadalje rezal socialne pravice in plače v javnem sektorju. "Povsem jasno je, da DeSUS kot tipična socialna stranka ne more več podpreti takšnih ukrepov," je dodal Erjavec.

Minister Vizjak je prilil olje na ogenj z nekaterimi podrobnostmi načrtovane pokojninske reforme. Reforma, za katero si minister želi, da bi se uveljavila že z začetkom prihodnjega leta, bo po mnenju vodje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča uspešna le, če se bodo politiki zavedali, da je ta reforma dejansko potrebna ob upoštevanju razmer na trgu in življenja, kakršno živimo zdaj. "Če pa bodo obremenjeni z ocenami bonitetnih hiš in zahtevami iz Bruslja, kot se je dogajalo pri prejšnji vladi, bo to napaka," je prepričan prvi mož Zveze svobodnih sindikatov.

Minister za delo, družino in socialne zadeve je včeraj poudaril, da je pokojninska reforma nujna prav zaradi nedavnega znižanja bonitetnih ocen. Predlog bo tako po njegovih napovedih pripravljen do konca avgusta: med drugim nameravajo spremeniti pogoje predčasnega upokojevanja in dvigniti upokojitveno starost. Predsednik DeSUS Erjavec se zaveda, da potrebujemo pokojninsko reformo, vendar takšno, ki bo pravično prizadela vse upokojence enakomerno.

Kot je pojasnil Vizjak, izhodišče reforme predstavlja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2 (ZPIZ-2), ki je nastal v Pahorjevi vladi in tudi po zaslugi stranke SDS neslavno propadel. Minister ob tem dodaja, da nameravajo iz nje izluščiti vsa tista vprašanja, ki so povzročila konflikt s socialnimi partnerji, in zaostriti določene rešitve. "Upokojenec po sedanjih pogojih prejema pokojnino vse več časa in za to potrebujemo čedalje več denarja, na drugi strani imamo vse manj zavarovancev. Zato moramo spremeniti pogoje upokojevanja, še zlasti predčasnega," je napovedal Vizjak. Po sedanjih načrtih bodo v prvi fazi, prehodnem obdobju petih let, zelo omejili možnost, da se ljudje upokojijo pred izpolnjeno polno delovno dobo, po tem pa naj bi zvišali tudi upokojitveno starost. Erjavec besedilo osnutka zakona težko komentira, ker ga še ni videl. "Kaj je Vizjak mislil s tem, da bo bolj ostra, ne vem, jasno pa je, da je vsaka reforma zahtevna."

"Nevarno je, ko prav vlada, ki je z varčevalnim zakonom prisilila ljudi v upokojevanje, govori o podaljševanju upokojitvene starosti. Dela podobno napako kot Pahorjeva vlada, ker je prišla z reformo in trmasto vztrajala z nepravičnimi pogoji, nato pa se je trumoma upokojilo 15.000 ljudi v strahu, da bo reforma sprejeta," je prepričan Semolič. Z njim se strinja tudi predsednica Zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak: "Podaljševanje delovne dobe je v tem trenutku edino smiselno, delajo pa ravno nasprotno. Danes so delodajalci in delavci dobesedno na dveh bregovih. Če hočeš, da bo delavec delal še naprej, ga moraš spoštovati, ne pa prisilno upokojevati."

S svežo različico pokojninskega zakona, ki ga čaka še koalicijsko usklajevanje, nameravajo podaljšati obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove - predlagali naj bi kompromis med zdaj veljavnim 18-letnim obdobjem in do zdaj predlaganim najdaljšim obdobjem. "Ne moremo si privoščiti, da je osnova le nekaj najboljših let," je minister dejal v intervjuju za Finance, medtem ko Semolič poudarja, da tudi tukaj zgodba ni tako enostavna.

Reforma pa naj bi vsebovala tudi idejo o uvedbi informativnih individualnih računov, kar je sindikate že dvignilo na noge. "Gre za odmik od solidarnosti. Politiki to vedo, zato so poleg besed individualni račun dodali še 'informativni'," je prepričan Semolič, ki pri napovedi, ali podpreti ali nasprotovati tej zamisli, ostaja previden.