Že minuli konec tedna so sicer preživeli nekoliko težje, zlasti obremenjujoče za sistem pa so bile dnevne konice v porabi vode, ki so jih uspeli premostiti z določenimi posegi na sistemu, je za STA povedala predstavnica Rižanskega vodovoda Sara Milenkovski.

Žal so obeti slabi, saj nekih obilnejših padavin ni na vidiku vsaj do konca meseca. Voda, ki jo trenutno črpajo iz vodnega vira reke Rižane, je v celoti voda iz podtalnice, kar 60 odstotkov vseh količin vode pa trenutno pridobivajo iz sosednjih vodovodov.

Vodooskrba v Slovenski Istri zaenkrat še poteka nemoteno tudi zaradi ravnanja prebivalstva, saj so odjemalci ukrepe o varčevanju vzeli resno in se jih držijo, kar je videti tudi pri dnevnih bilancah porabe, ugotavlja Milenkovskijeva: "Privarčevali smo več ali manj 15 odstotkov vseh potrebnih količin, tako da so prav te privarčevane količine tiste, ki nam vsak teden za en teden odložijo redukcijo vode."

Stanje je takšno, da lahko redukcije nastopijo vsak čas, varčevanje z vodo pa bo zagotovo trajalo, vse dokler ne bo nekega obilnega deževja, ki bi napolnilo podtalnico. V Rižanskem vodovodu tako znova pozivajo k varčevanju z vodo in njeni racionalni rabi. "Če bodo in ko bodo potrebne redukcije, jih bomo deležni vsi," dodaja predstavnica vodovoda. Ob tem napoveduje, da bodo v primeru redukcij le-te poskušali enakomerno porazdeliti na vse tri obalne občine.

Sicer pa v Rižanskem vodovodu računajo, da bodo s koncem meseca in odhodom prvih turistov uspeli nekoliko zmanjšati porabo vode ter s tem nekoliko bolj v prihodnost odmakniti uvedbo redukcij. Ob tem pa rešitev seveda ostaja dež, dodaja Sara Milenkovski.

Na Krasu, Goriškem in Vipavskem je pitne vode dovolj

Brestoviška vrtina, iz katere pridobiva Kraški vodovod pitno vodo za oskrbo celotnega Krasa, bi lahko napajal tudi celotno Slovensko Istro, je povedal direktor Peter Fabiani. Zelo vodnata sta tudi vira Hubelj in Mrzlek, iz katerih se napajata vodovoda Hubelj na Ajdovskem in Mrzlek na Goriškem.

Po Fabianijevih besedah trenutno oskrbujejo Slovensko Istro s 100 litri vode na sekundo, če bi transportne količine to dovoljevale pa bi bile lahko te količine bistveno večje.

"Na Obalo posredujemo toliko pitne vode, kot je lahko. Za večje količine pa bi potrebovali nov vodovod, pri nas imamo dovolj kvalitetne vode," je povedal Fabiani. Zato niso doslej uvedli še nikakršnih omejitev porabe pitne vode, ljudje lahko z njo tudi zalivajo svoje vrtove. Nekaj omejitev je le pri manjših lokalnih zajetjih v obrobnih kraških vaseh, kjer še nimajo pitne vode iz Brestoviškega vodovoda. V rezervoarje pitne vode teh vasi tako vodo dovažajo s cisternami, uporabniki pa se z njo oskrbujejo normalno preko vodovodnega sistema.

Nikakršnih omejitev porabe pitne vode ni trenutno niti na Goriškem in Vipavskem. Direktor Vodovodov in kanalizacije Nova Gorica Miran Lovrič je povedal, da je vode dovolj tudi za prebivalce krajev na Trnovsko - Banjški planoti. "Če gasilci komu dovažajo vodo, so to individualna naročila, za katera pri nas ne vemo," je še zatrdil Lovrič. Vendar pa bi se problemi po njegovem mnenju lahko pojavili, če se bo tako sušno obdobje še dolgo nadaljevalo.

Tudi na Vipavskem večjih problemov oskrbe s pitno vodo še ni. Vodni vir Hubelj, s katerega oskrbujejo s pitno vodo prebivalce Vipavske doline in dela Krasa, ima še vedno dovolj velike količine vode, je za STA povedal Aleš Brecelj iz Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina. Pitno vodo morajo voziti le v Podkraj, kjer z njo polnico tamkajšnji rezervoar, saj lokalni vir vode trenutno ne zadostuje vsem potrebam.

"Pozna pa se manjšanje obsega industrije, saj je poraba vode nekoliko manjša kot v prejšnjih mesecih," je še dejal Brecelj.