Ponedeljek, 13. avgusta: Podjetništvo kot igra

Naše podjetje je vse prej kot običajno, nimamo stroge hierarhije, ne hodimo v pisarno od 8. do 17. ure, ne delamo v poslovni stavbi... vendar nas najdete v hiši pod Ljubljanskim gradom. Skušamo se čim bolj zabavati, seveda pa se občasno tudi pošteno skregamo. Vsega skupaj nas je sedem in tako bo verjetno ostalo še nekaj časa.

V času od ustanovitve do danes smo na tak način ustvarili enega izmed najhitreje rastočih ponudnikov gostovanj, saj nam zaupa že preko 4.000 naročnikov, fantastično ekipo spletnih razvijalcev fokusiranih v "high-end" produkte in skupaj ustvarili vodilno spletno trgovino z freestyle opremo v Sloveniji. Zadnja leta stalno dosegamo 30-odstotno rast prihodkov in kot kaže, bomo to, upam, dosegli tudi letos. Poizkušamo se hitro odzivati in prilagajati spremembam na trgu ter preživeti v trdem in hudem poslovnem ozračju. Stalno iščemo nove izzive in možnosti. Trenutno pripravljamo kar tri nove blagovne znamke, s katerimi se bomo podali v nova področja in neznana področja.

Torek, 14. avgusta: Delajo, da težko delamo

Pa gremo na moj današnji dan. Z eno besedo "simpl", pozna se namreč, da so po 12. uri počasi ljudje ušli na morje. Uspešno smo objavili oglaševanje za brezplačno Google oglaševanje, sicer pa sem imel čisto miren dan. Kar naenkrat je bila ura 15 in sem se pobral domov.

Danes počivam in bom "lena krava". Jutri je praznik in kot naročen za pospraviti nekatere stvari, ki jih ne uspem čez teden. Kaj me čaka jutri: Preveriti dva projekta, če kaj še manjka. Pregledati in testirati priklop na e-račune. Urediti enostavno stran za prodajo licenc v tujino. Napisati zasnovo za projekt Zabec Assist.

Pa še nekaj. Čez vikend grem na "dopust". Z mojo Tamaro greva v Bovec za vikend, saj letos še nisva prišla do resnega dopusta. Nazadnje sva bila ves teden na dopustu med novoletnimi počitnicami 2010/2011.

Sreda, 15. avgusta: Čisto vsak mesec me stiska

Jutri so pri nas plače, ki je moj najslabši dan v mesecu. So premajhne, težko jih je izplačati in čisto vsak mesec se počutim slabo, a jih vsaj izplačujemo redno. Čisto vsak mesec začnem v začetku meseca seštevati in vsak dan pregledujem plačila ter težim dolžnikom in vsak mesec je težje. Mislim, da letos znesek zapadlih terjatev še nikoli ni padel pod 10.000 evrov.

Ironija vsega je, da dela imamo čez glavo in prihodkov tudi. Ogromno dela in energije mi pobere boj z mlini na veter pri izterjavi računov. Ko pa so računi končno plačani, pa "odleti" denar takoj naprej. Razumem, da je težko poravnavati obveznosti, a tudi meni ni lahko. Včasih zaradi tega ne spim dobro ves teden in se ponoči zbujam. Res se moram zahvaliti temu, da smo začeli z gostovanji in ostali pri vztrajanju Aljaža, da preidemo na izključno avansno plačilo pri teh storitvah. To nas drži pokonci in lahko delamo naprej saj, če bi morali živeti izključno od spletnih rešitev, bi že zdavnaj potonili.

Četrtek, 16. avgusta: "CRITICAL message from VNXe" - Dobro jutro, Domen

Moje jutro se je začelo malce čez 6 z "WTF" in zelo hitrim ustajanjem ter vklopom računalnika. Strežniki so naravnani, da ob zaznani težavi naredijo paniko pri nas in podpornih partnerjih in za dobro jutro me je čakalo obvestilo od storage strežnika. Dobra stran, da je Tic že reagiral in se že povezal z podporo in je "urejeno".

Kot sem predvideval je bila danes "žurka". Do 9-ih zjutraj sem izdal več predračunov kot tipični dan poletja v celem dnevu in je to vsaj malce omililo posledice plač.

Si morate misliti, da smo v Zabec.net v zadnjem letu pridelali toliko naročil kot prej v dveh letih? Lansko leto se je število računov ustavilo pri številki 1958, medtem ko smo danes izdali račun številka 1544. Da ne govorim o Out of Limitz, ki ima ravno obratno težavo od lani. Zaloge nam počasi zmanjkuje, saj smo vso prodali še pred koncem sezone. Tukaj pa smo skoraj že čez lanski celoletni promet.

Petek, 17. avgusta: Končno je petek

Včeraj sem dobil obisk s super idejo. Navdušuje me in rad delam z ljudmi, ki ne kopirajo in so pripravljeni na inovativne posege (da, Miloš, tudi ti prideš na vrsto za debato). Če bi imeli zmožnost in finance bi uresničil še trikrat toliko idej kot sedaj.

No, nazaj na včerajšnjo ponudbo in idejo. Danes sta bila nazaj in kar dobro uro smo debatirali o tem in upam, da bo "šlo skozi". Prav sovražim pa ljudi, ki mi omenijo, da bi imeli točno tako kot xxxxxx.si. Takrat padem v stanje nezainteresiranosti in pač izvedemo tako. Lani smo imeli stranko, ki je dejansko zahtevala naj bodo tudi slike enako velike kot določena tuja stran (poleg še množice ostalih zadev). Požrla mi je živcev za vsaj 2 leti življenja, da sem uspel jih premakniti od njihovih fiksnih idej, pobranih z drugih spletnih mest. Na koncu so seveda storili po svoje pri drugemu ponudniku, nam pa pustili vse stroške razvoja in jih kratko malo briga.

PA KAJ, naj uživajo v pirovi zmagi. Zadeva jim tako ali tako ne funkcionira.

Sobota, 18. avgusta: Pokljuka

Danes sva predelala Pokljuko po dolgem in po čez. Prav spomnim se stvari in detajlov, ki smo jih včasih obiskovali z dedkom in babico. Jutri nadaljujeva čez Vršič in po Soči do Ljubljane. No, ne tako hitro, ampak si bova vzela za to cel dan.

Sem pa sedaj, ko se sprehajam po slovenskih turističnih krajih, zelo neprijetno presenečen glede spletnih informacij.

Prav težko se je znajti na uradnih straneh, in še to manjka tri četrt informacij. Hkrati pa ima vsaka vas svoj TIC in svoje informacije.

Mogoče gre za mojo poslovno deformacijo, vendar očitno splet še vedno jemljemo kot nekaj, kar moramo imeti in ne nekaj, kar prinaša prednost.

Med drugim sem včeraj našel spletno mesto luksuzne vile na Bledu v wordpressu. S tem ni nič narobe, če bi poskrili določene "blogovske" detajle in nadgrajevali skripto. To je nekako tako kot bi s fotokopiranimi prospekti prodajal porsche.

Nedelja, 19. avgusta: "Crknila" nama je klima

Zaradi pokvarjene klime sva ušla iz bovškega proti bolnici Franja in upam, da bo malce hladneje. Prav ne želim si na avtocesto, saj ne bova prenesla vožnje z zaprtimi okni.

Bovec je presenetljivo poln, Soča bolj polna kot avtocesta in povsod gužva. Bova morala za ta izlet izbrati kakšen drug termin. Sva pa vsaj spet videla Marina, ki je na svoji novi avanturi. Pogovor je zavil tudi v debato o dobrodelnem projektu pomagajmo.org, v okviru katerega pomagamo slovenskim društvom.

Tako zaključujem, ker mi je preprosto prevroče za razmišljanje. Razmišljal sem, kako naj zaključim to zgodbo. Enostavno. Podjetnik ni "bavbav", ni "bogatun" vendar nekdo, ki verjame v svoje sanje in jih uresničuje.