"Že vrsto let opažam, da nasilje med mladimi narašča. Motivi, ki pripeljejo mladega človeka do tega, da stori kaznivo dejanje, so zelo različni, najpogosteje so to neurejene družinske razmere, prezasedenost staršev, nezmožnost pravilne vzgoje, želja mladih po materialnih dobrinah in potrjevanje med sovrstniki. Starši včasih ne naučijo svojih otrok nadzorovati nagonov in čustev, ne poznajo meja, ki jih ne smejo prestopiti. Velik vpliv ima tudi televizija, filmi, ki negativno vplivajo na vzgojo otrok in mladih, saj vzbujajo željo po posnemanju. Danes ni nič več sveto, prevladuje želja po tekmovalnosti. Nasilje mladih se pojavlja že v nižjih razredih osnovne šole, kar je razvidno iz poročil, ki jih pošiljajo centri za socialno delo."

Kaj po vašem mnenju mladoletni prestopniki pogrešajo v družini?

Mladoletniki, ki izvršujejo kazniva dejanja z elementi nasilja, ne izhajajo samo iz revnih družin, čeprav so ti v večini. Vse več je tudi mladostnikov, ki izvršujejo kazniva dejanja z elementi nasilja v okviru družine, tako da se nasilje, ki so ga nad njimi izvajali starši, zelo pogosto vrača. Na pragu polnoletnosti ti tako že pretepajo svoje matere, mlajše brate in sestre, občasno pa grozijo tudi očetom.

Katera kazniva dejanja so med mladostniki najpogostejša?

Mladoletniki izvršujejo huda kazniva dejanja, kot so ropi, roparske tatvine, srečujemo pa se tudi z mladoletnimi storilci, ki izvršijo kaznivo dejanja uboja. K sreči so pri mladoletnikih bolj izjema, storjena pod vplivom alkohola, mamil ali drugih prepovedanih substanc.

Kako obravnavate mladoletne prestopnike?

Zelo pomembno je, da se mladoletnega storilca začne obravnavati čim hitreje ter da se mu izreče primeren vzgojni ukrep in se mu na ta način prepreči, da nadaljuje kriminalno dejavnost. Mladoletniki so specifična populacija, zato se tudi kazenske sankcije zelo razlikujejo od tistih, ki jih izrekamo polnoletnim storilcem. Namen teh vzgojnih ukrepov in kazni je, da se mladoletnim storilcem z varstvom in pomočjo, z nadzorom nad njimi, njihovim strokovnim usposabljanjem in razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovi njihovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj. Tako mladoletnikom v glavnem izrekamo vzgojne ukrepe, od navodil in prepovedi do nadzorstva organa socialnega varstva, oddaje v vzgojni zavod, najstrožji vzgojni ukrep je oddaja v prevzgojni dom. Sodišče ob izreku ustreznega vzgojnega ukrepa ne odmeri njegove dolžine, pač pa to določi kasneje, ob spremljanju izvajanja posameznega ukrepa. Sodišče mora izbrati tisti vzgojni ukrep, ki je primeren mladoletnikovi starosti, duševni razvitosti in nagnjenju. Predvsem so pomembni dotedanja vzgoja ter razmere in okolje, v katerih živi. Seveda pa ne smemo pozabiti na težo in naravo kaznivega dejanja in dejstva, ali mu je že prej bil izrečen vzgojni ukrep. Izjemoma pa mladoletnikom izrekamo tudi kazen mladoletniškega zapora, vendar so pogoji za to zelo strogi. Mladoletnik mora ob storitvi kaznivega dejanja dopolniti 16 let, storiti kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora 5 let ali več, sodišče pa mora presoditi njegovo kazensko odgovornost in ugotoviti, ali ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa. Mladoletniški zapor ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od petih let, le izjemoma se lahko izreka zapor do desetih let. Pri odmeri mladoletniškega zapora je dolžno sodišče poleg olajševalnih in obteževalnih okoliščin upoštevati še stopnjo mladoletnikove osebne zrelosti in čas, potreben za njegovo vzgojo, prevzgojo in strokovno usposabljanje.

Kje mladoletniki prestajajo zaporne kazni?

Zaporno kazen prestajajo v Celju, v posebnem oddelku, kjer je v ospredju predvsem pedagoška, psihološka in terapevtska obravnava, posebna skrb je namenjena športu in drugim aktivnostim.