A se Franc Küčan, predstavnik pridelovalcev v pogajalski skupini, boji, da sestanka ne bo in da bodo odkupovalci enostransko določili končno ceno pšenice, ne da bi upoštevali borzne cene. Na pariški borzi, denimo, je tona krušne pšenice trenutno po 258 evrov, medtem ko je bila v Sloveniji v 32. tednu leta (med 6. in 12. avgustom) po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja po 215,59 evra za tono, kar je dobrih deset evrov manj kot teden poprej, slabih devet evrov manj kot lani v tem času, a za kar 81 evrov več po toni, kot je stala pšenica na začetku avgusta 2010.

Branko Virag, direktor za področje poljedelstva v Panviti iz Murske Sobote, nam je povedal, da dodatnih pogajanj s pridelovalci ne bodo imeli, jim bodo pa do konca tega meseca poslali obračun končne cene in jim razliko izplačali v 30 dneh. Za pšenico najvišjega kakovostnega razreda (A) noben kmet od Panvite ne bo dobil manj kot 210 evrov neto, napoveduje Virag. Toliko je pogodbenim partnerjem izplačal tudi murskosoboški Mlinopek.

V Sloveniji naj bi letos pridelali okoli 150.000 ton pšenice. Približno tretjina je je končala v slovenskih mlinih, z drugo tretjino bodo kmetje nahranili živali, preostalo je romalo čez mejo, predvsem v Italijo in Avstrijo. Po Küčanovih besedah so letos kakih 10.000 ton slovenske pšenice z ladjo iz hrvaške luke Split odpeljali tudi v Indijo, enako naj bi se zgodilo s slovensko koruzo, po kateri Indijci ravno tako zelo povprašujejo, glavni razlog pa je dejstvo, da je v Sloveniji prepovedano gojiti gensko spremenjeno koruzo, ki se je v Indiji zelo otepajo.

Franc Küčan trdi, da slovenski odkupovalci letos niso bili pretirano navdušeni nad domačo pšenico, češ da ni ustrezne kakovosti. "Toda Italijani in Avstrijci očitno znajo iz slovenske pšenice speči kakovosten kruh, slovenski peki pa ne," ugotavlja Küčan in dodaja, da so italijanski kupci za slovensko pšenico slabše kakovosti letos plačevali celo več kot slovenski odkupovalci za zelo kakovosten pridelek. "Naši mlinarji in peki niso verjeli, da bodo Italijani in Avstrijci pokupili toliko slovenske pšenice," je poudaril Küčan. Na vprašanje, ali so kmetje pozabili na žitni dogovor, katerega bistvo je v slovenske mline pripeljati kar največ slovenske pšenice, pa je odvrnil: "Prodajamo tistemu, ki nam da več. Časi solidarnosti so mimo." Po Küčanovem mnenju je za neučinkovitost lani sklenjene žitne verige poleg odkupovalcev pšenice kriva tudi država. Predvsem aktualni kmetijski minister Franc Bogovič, ki da v tem pogledu ni pokazal toliko zavzetosti kot njegov predhodnik Dejan Židan.

Poleg kmetov letos pšenico veselo prodajajo v tujino tudi zadruge. V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so do tega zelo kritični. Direktorica dr. Tatjana Zagorc nam je v zvezi s tem pred dnevi dejala: "Nerazumljivo je obnašanje nekaterih zadrug, ki so prodale pšenico v tujino, namesto da bi bile vzorčni model za krepitev domače samooskrbe. S tem so se postavile v vlogo preprodajalca in domači odkupovalci jim bodo spet zanimivi le, ko v tujini ne bodo našli kupca."