V uvodu se bodo udeleženci seznanili z aktualnim stanjem na trgu dela in potrebnimi spremembami, nato pa bodo razpravljali o spremembah na področju Zakona o urejanju trga dela in študentskega dela, sistemu odpravnin in predvidenih spremembah, zakonu o uravnoteženju javnih financ in njegovem vplivu na urejanje delovnih razmerij v praksi.
O nujnih spremembah za stabilizacijo trga dela
Da so reforme in spremembe zakonodaje, ki ureja področje zaposlovanja, nujne, zgovorno kaže stopnja registrirane brezposelnosti, ki je v Sloveniji junija dosegala 11,5 odstotka. Konec julija je bilo brezposelnih 106.896 ljudi, OECD pa napoveduje, da se bo stanje v Evropi, ne le v Sloveniji, v prihodnje le še zaostrovalo. A pokojninske reforme še ni na obzorju, strokovnjaki menijo, da v kratkem ne gre pričakovati niti sprememb v delovnopravni zakonodaji.
"Je pa dejstvo, da je to za sindikate zelo občutljivo področje, ki ga zelo ščitijo. Po drugi strani pa bodo sindikati morali razumeti, da si gospodarstvo želi zaposlovati, a negotove razmere in predvsem rigidna delovna zakonodaja zaposlovanje močno omejujejo," je nedavno v pogovoru za Zaposlitve&kariera dejal Matic Vošnjak, direktor zaposlitvene agencije Competo. Prepričan je, da bi marsikatero podjetje zaposlovalo, če bi se lahko ob pomanjkanju dela lažje razšlo z zaposlenim. "Če bi bila delovna zakonodaja manj toga, to vam zagotavljam, bi imeli v Sloveniji danes bistveno več zaposlenih, kot jih imamo. A verjetno bomo na spodbudno zaposlovalno zakonodajo še čakali. Usmeriti se bo treba k boju za zaposlovanje, ne k boju za preprečevanje odpuščanja. Le to nas lahko reši iz primeža gospodarske krize," ocenjuje Vošnjak.
Delodajalci za bolj fleksibilna delovna razmerja
V drugem delu bo zato posvet Planeta GV namenjen delavnicam, v katerih se bodo posvetili fleksibilnosti pri urejanju delovnih razmerij. Delodajalce bodo med drugim seznanili z začasnimi pogodbami in minimalnimi delovnimi standardi ter fleksibilnimi pogodbami in fleksibilnimi pogodbenimi klavzulami, kot jih zahteva praksa. Delodajalci in kadroviki si sicer želijo, da bi bila delovnopravna zakonodaja napredna, enostavna in da bi kadrovski strokovnjaki lahko svoje delo opravljali učinkovito in enostavno. "Želimo si, da tudi sindikati v podjetjih in na pogajanjih ne bi imeli občutka, da so zaposleni izigrani. To ne pomeni, da bi morali predvideti le, kaj in kako podjetje daje, ampak da mora tudi vsak zaposleni dati svoj prispevek podjetju. To je treba pošteno ovrednotiti," je pred časom v pogovoru za Dnevnik dejala Vanda Pečjak, predsednica Slovenske kadrovske zveze.
Kako študentsko delo obrniti v zaposlovanje mladih
Na strokovnem posvetu bodo govorili tudi o študentskem delu, ki je junija za delodajalce postalo dražje. To naj bi jih spodbudilo k zaposlovanju, čeprav mladi v takšen scenarij težko verjamejo. Si pa želijo, da bi odločevalci čim prej ukrepali in mladim omogočili ne le delo, temveč tudi avtonomnost. "Odločevalci so kljub temu, da uradne statistike velikokrat ne zabeležijo razsežnosti tega problema v celoti, zaznali, da je zaposlovanje mladih v Sloveniji velik problem in da je treba nekaj storiti," opažajo v Zavodu Nefiks, kjer so konec junija na slovenske in evropske poslance naslovili pismo, v katerem so jih javno pozvali k aktivnemu ustvarjanju pogojev za zaposlovanje mladih.
"Konkretizacija dogovorov bo vidna v jeseni, še vedno pa menim, da je med politiki premalo gorečega, konsistentnega in načrtnega prizadevanja za reševanje problema zaposlovanja mladih. Morda tudi zato, ker v politiki ni dosti mladih," pravi Alenka Blazinšek, direktorica zavoda Nefiks.
