Najnižje plače so junija prejeli v tako imenovanih drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (čiščenje, pakiranje, varovanje), v povprečju 677 evrov neto, ter gostinstvu, kjer znaša povprečna neto plača 742 evrov. Najbolje so plačani v energetiki (v povprečju 1395 evrov) in rudarstvu (1351 evrov).
Ob podrobnejšem pregledovanju podatkov statističnega urada (Surs) smo ugotovili, da zaposleni v nekaterih panogah prejemajo v povprečju plačo, ki je (vključno z vsemi dodatki) celo nižja od minimalne (584,29 evra neto). Najnižjo plačo imajo delavci v proizvodnji usnjenih oblačil, ki so maja v povprečju prejeli zgolj 446 evrov ali skoraj 140 evrov manj od minimalne plače. Pod 500 evri mesečno so še taksisti, manj kot znaša minimalna plača pa zaslužijo tudi trgovci na stojnicah in tržnicah, snažilke in zaposleni v zabaviščnih parkih.
Najvišje plače prejemajo specializirani posredniki pri prodaji farmacevtskih izdelkov in kozmetike, koles in športne opreme, v povprečju kar 1937 evrov neto. Sledijo jim borzniki in distributerji plina, ki imajo v povprečju okoli 1900 evrov neto plače. Med najbolje plačanimi dejavnostmi lahko zasledimo še prirejanje iger na srečo (1692 evrov), potniški zračni promet (1645 evrov), trgovino na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami in materiali (1624 evrov), selitveno dejavnost (1609 evrov), dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj (1582 evrov), dejavnost sindikatov (1481 evrov) in izdajanje časopisov (1436 evrov neto).
Delavci naj bi se odrekli minimalni plači
Kristina Barič iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) pravi, da zaposleni po zakonu o delovnih razmerjih ne morejo prejeti manj od minimalne plače. Edini razlog, zaradi katerega bi lahko v omenjenih panogah dobili manj, vidi v tem, da so se zaposleni v zameno za povrnjeno dohodnino pismeno odrekli posebni olajšavi za osebe z nizkimi dohodki (pod 850 evrov bruto). Tudi če bi bili zaradi pomanjkanja dela oz. naročil na čakanju, bi morali po njenih besedah prejeti celotno, torej vsaj minimalno plačo.
Po besedah Jožeta Türkla, predsednika sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije (Stupis), bi se morali zaposleni, ki prejemajo plačo, nižjo od minimalne, obrniti na sindikate ali inšpekcijo za delo. Razlog za tako nizke plače pa vidi v tem, da "gre za delovno intenzivno panogo, v kateri ni dodane vrednosti". "Podjetja v Sloveniji delajo v glavnem dodelavne posle, njihova konkurenčna sposobnost pa se gradi izključno na zniževanju plač ," poudarja Türkl.
Pri tem je zanimivo, da se je v usnjarski industriji, kjer so plače najnižje, in kamor Türkl uvršča Peko, Planiko in razne manjše proizvajalce, število zaposlenih v zadnjih dveh letih celo povečalo. Medtem ko se je zaposlenost v proizvodnji tekstilij zmanjšala s približno 5400 na 3800, se je v proizvodnji usnja število zaposlenih od junija 2010 povečalo s 3206 na 3741.
Türkl pravi, da se najnižje osnovne plače v kolektivni pogodbi dejavnosti niso zvišale že dve leti in pol. Na vprašanje, zakaj sindikati ne ukrepajo, pa odgovarja, da bi s stavko delodajalcem zgolj ponudili izgovor, da zaprejo podjetje. "Tudi pri lastninjenju so najboljša podjetja pokupili le zato, da so jih likvidirali in pobrali dobiček iz bolj vrednih parcel," pojasnjuje Türkl.
Povprečna plača v zasebnem sektorju se je kljub Zujfu znižala bolj kot povprečna plača v javnem sektorju
Najnovejši podati o plačah kažejo, da je zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) znižal povprečno neto plačo javnih uslužbencev zgolj za 1,7 odstotka, od tega najbolj v izobraževanju (za 3,5 odstotka) in v javni upravi (za 2,4 odstotka). Za primerjavo naj povemo, da se je v zadnjem mesecu povprečna neto plača v zasebnem sektorju znižala za 1,8 odstotka; najbolj v gradbeništvu, za 2,8 odstotka, v komunalnih dejavnostih za 2,4 odstotka in v industriji za 1,9 odstotka.
Na letni ravni je povprečna neto plača javnih uslužbencev upadla za 1,5 odstotka, od tega v javni upravi za 2,5 odstotka, v zasebnem sektorju pa za 0,4 odstotka. V zasebnem sektorju so se plače od lanskega junija najbolj znižale v gradbeništvu, za kar 5,7 odstotka.
Med regijami je povprečna neto plača na letni ravni najbolj upadla v goriški in koroški regiji, in sicer za 4,5 oz. 4,1 odstotka. Najnižje plače imajo v notranjsko-kraški regiji (v povprečju 874 evrov neto), najvišje pa v osrednjeslovenski regiji (1065 evrov neto).
