Svoje razmišljanje o konceptu mikropodjetništva je podal tudi mag. Blaž Zupan, asistent na Katedri za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je hkrati tudi sam podjetnik, saj vodi podjetje Optiprint. Zupan poudarja, da že obstoječa zakonodaja omogoča uresničevanje podjetniških ambicij brez potrebe po kapitalu in na razmeroma enostaven način prek instituta samostojnega podjetnika, a žal brez vgrajenega tveganja nujnega plačila prispevkov to omogoča le redno zaposlenim. "To je seveda velika pomanjkljivost sedanjega sistema, ki bi jo predlog deloma odpravil. Vsak, ne glede na status, bi lahko tako brez visokih fiksnih mesečnih stroškov preizkusil svojo idejo in poslovni model," vidi prednost Zupan. In če bi se ideja izkazala za uspešno, bi moral ustanoviti bodisi s.p. bodisi drugo organizacijsko obliko.

Zupan meni, da bi s predlaganim sistemom lahko nadomestili študentsko delo, saj večina študentov zasluži manj kot 300 evrov mesečno. Tisti, ki zaslužijo več, pa bi ustanovili s.p. in bili tudi primerno obdavčeni, a z nižjimi prispevki in ohranitvijo nekaterih ugodnosti, kot je na primer bivanje v študentskem domu. "Ostala bi tudi študentska olajšava, kar bi sistem spremenilo le v toliko, da bi iz enačbe izvzeli študentke servise, ki res nimajo pomembnejše družbene vloge. V bistvu sistem, soroden temu, ki ga predlaga mag. Bavdaž, že obstaja, a velja le za študente."

Predlagani Bavdežev model pušča po Zupanovem mnenju tudi nekaj odprtih vprašanj. "Poleg že omenjenih v komentarjih ministrstva in dr. Mateje Drnovšek, s katerimi se popolnoma strinjam (po podjetniški aktivnosti smo v nekaterih kazalcih celo v zgornji polovici držav EU), je vprašanje tudi, ali bi lahko posameznik po tem sistemu izdal račun fizičnim in pravnim osebam. Kako bi preprečili sposojanje imen, ko na primer opravimo storitev, a iz davčnih razlogov izdamo račun na sestro ali brata, ker smo sami mesečno že zaslužili 300 evrov? Do neke mere obstoječ sistem ustvarja tudi nelojalno konkurenco drugim, bolj obdavčenim načinom zaračunavanja storitev. Poleg tega se tudi sprašujem, kakšen delež sive ekonomije ustvarijo tisti, ki zaslužijo do 300 evrov mesečno. Po moji oceni levji odpade na 'resne' podjetnike, ki na bolj ali manj inovativne načine skrivajo del prihodka."

Po Zupanovem mnenju pa je predlagani koncept zanimiv in bi lahko dobro dopolnil obstoječe načine podjetniškega udejstvovanja ter hkrati nadomestil študentsko delo. "S pedagoškega vidika bi sistem omogočal tudi bistveno lažje učenje podjetnosti in podjetništva, saj bi omogočal enostavno pridobivanje praktičnih in konkretnih poslovno-podjetniških veščin in izkušenj že med študijem ali v času brez zaposlitve. K bistvenemu zmanjšanju sive ekonomije pa po mojem mnenju ne bi pripomogel," pravi mag. Zupan.

Koncept modela mag. Gorazda Bavdaža in komentarji so dostopni TUKAJ.