Kakšna je sezona?

Sezona ni ravno spektakularna. Že od zime naprej so same težave in podatki niso vzpodbudni. Deloma so temu botrovali težki pogoji za žičničarje zaradi pomanjkanja snega, bistvo pa so druge stvari, ki so se potem dogajale. Marec, april in maj so za nas v primerjavi s sosedi veliko bolj pomembni in tu ponavadi lovimo konkurenčno prednost. No, letos so nas udarili z zaprto cesto čez Korensko sedlo, in ta zapora se v našem poslovanju resnično pozna. Sploh pri enodnevnih gostih. Do konca leta se bomo mučili z izpadom dohodka. Sezona stalnih gostov je sicer zelo dobra, v restavraciji pa se izpad zelo pozna. Pa ni kriva cena, nič nismo dražji od sosedov in turisti so tudi iz njihovih penzionov prihajali k nam na kosilo in izlet.

Torej je bila zaprta cesta res velik problem in ne le priročen izgovor turističnih delavcev, ki bi morali vzroke za slabšo sezono morda iskati tudi pri sebi?

Nikakor! Pa mi vi povejte, kako bi šli na Krk, če bi bil most zaprt. Dalo bi se, kajne, samo zelo težko. In bi si premislili, kot so si avstrijski gostje in jih k nam enostavno ni bilo. Moderni gostje imajo malo časa za dopust. Če se zanj odločijo, morajo do kraja dopusta priti hitro in brez ovir, da lahko takoj začnejo uživati. To je prvi pogoj in tu naša država škriplje. Komunikacijske poti so za turizem najbolj pomembne! Če tega ni, bo gost šel drugam. Danes mu tehnologija omogoča, da takoj pogleda, kje so dobre, kje slabe ceste, in se na podlagi tega odloči, kam bo šel. Veliko jih ostaja na Koroškem.

No, cesta zdaj ne bi smela več biti problem. Zakaj potem ostajajo na oni strani?

Morda res nimajo več volje voziti se na drugo stran. Pa imamo dobre prireditve, konkurenčne cene, še vedno lepo naravo in odlična izhodišča za izlete. Je pa res, da je gostov tudi na Koroškem za deset do petnajst odstotkov manj. Mnogi so tudi izračunali, da se jim v prehodnem obdobju med zimsko in poletno sezono ne splača delati. Pa to ni prav! Tudi naša cenovna politika ni prava. Ni prav, da se gremo v turizmu razprodaje. Treba je držati kakovost in s tem lahko držiš tudi ceno. Pri nas v Kranjski Gori jo držimo. Vsaka gostilna ima sicer svojo politiko, svojo ceno, svojo ponudbo. Med seboj si sploh nismo konkurenčni, gostje pa se ponudbe navadijo. Če imaš neko dekle rad, boš vedno k njej hodil, tudi če je sosedova morda malo lepša. Tako je tudi v turizmu. Turizem je mehkoba, je kot Mozart v glasbi. Gosta moraš čutiti v srcu in v to prepričati tudi svoj kader.

Kje so sistemske razlike med turističnim razvojem na Koroškem in pri nas?

Bom povedal par stvari, s katerimi se spopadamo in na koncu žal vedno ugotovimo, da ti je država največji sovražnik. Prva stvar. Izgubili smo eno zvezdico, ker nimamo dvigala, saj so ocenjevalci ugotovili, da je mansarda tudi nadstropje in bi torej morali imeti dvigalo. Vsa ta leta ga nismo imeli in nismo imeli ene same pritožbe gostov. Zdaj pa jim moram razlagati, da je naša ponudba še vedno povsem enaka in na visokem nivoju in da je birokracija tista, ki nam je odvzela zvezdico. Pa se nimam na koga obrniti, da bi kaj spremenil. Druga stvar so komunikacijske poti. Država mora zagotoviti osnovne pogoje, da ljudje sploh lahko pridejo do nas. Tukaj izgubljamo po moji oceni 30 do 40 odstotkov turistov. Na državni ravni! Tretja stvar. Smo družba z neomejeno odgovornostjo, se pravi d.n.o., torej jamčim s svojim kapitalom, sem pogumen in pošten. A je država sprejela odlok, da moram na dobiček plačati 40 odstotkov davka namesto 20, kot velja pri drugačni organizaciji podjetja. Ampak mi dobička ne vlečemo ven iz poslovanja. Hranimo ga za hude čase ali pa za naložbe. Ali naj bo to razvoj? Spet le ena težava, ki jo moraš prebroditi. Ko smo odpirali stomatološko ordinacijo, sem se nenormalno trudil, da bi zdravnika legalno zaposlil. Inšpektor se mi je pojavil na vratih in sem ga ven vrgel. Pa nam je na koncu le uspelo. Ali pa krediti, zdaj, ko nam boniteta pada. Nič nisem kriv za to, kredita pa ne morem dobiti po ugodni obrestni meri. Ja, ven iz države sem ga tudi že šel iskat. Takih sistemskih problemov je preveč. In ti enostavno zmanjka energije.

Konkurenca na drugi strani meje teh težav nima?

Zagotovo. Tako dobro jih poznam, da vem, da so tam stvari urejene sistemsko in ne prihaja do neumnih anomalij. In zato se lahko ukvarjajo z drugimi, pomembnimi stvarmi. Ko v Avstriji vidijo, da so težave, da recimo kmetija propada, takoj stopijo skupaj in iščejo rešitev. In jo večkrat tudi najdejo! Pri nas pa nam država dela samo sive lase in povzroča slabo voljo. Če bi razmišljali pametno, ne bi nikoli zaprli Korenskega sedla.

In potem bi jamrali, da je slaba cesta. Enkrat jo je pa le treba obnoviti.

Ah, sproti bi jo vzdrževali, pa je ne bi bilo treba nikoli zapreti. Samo poglejte Vršič. Sproti ga ne vzdržujejo, cesta je vedno slabša, nekega dne ne bo več prevozna in jo bodo zaprli. Nastradali bomo pa mi, ki smo od ceste odvisni. V turizmu gosta razjeziš samo enkrat. Drugič ga ne boš več, saj ne boš imel te priložnosti, ker ga ne bo več k tebi.

Kakšni pa so kljub vsem kritikam obeti za turizem?

Prihodnost v turizmu je, je pa v tem poslu veliko odrekanja. Pa še nekaj je. Obstoječi bomo težko preživeli, pa še država nam ne bo smela več nagajati. Problem je, da se moraš v turizmu mučiti, in tega se ne bo dalo zdržati. Dajte nam pogoje, da delamo z veseljem! Na novo pa investicij v turizem ne bo. Nemogoče, da se mladi podjetnik odloči in začne z dejavnostjo v turizmu. Niso taki časi. Vse preveč je negotovosti. Kot mlad sem jo sprejel, in še to zato, ker sem borec. Pri sosedih te negotovosti ni. Vse imajo urejeno in vsak ve, kako sistem deluje, in pravila upošteva. Pri nas tega žal ni.