Kot je Šircelj dejal v odzivu na stališče PS glede fiskalnega pravila, z vnosom tega pravila v ustavo pridobijo tako državljani kot gospodarstvo, saj bi se na ta način zaustavilo nadaljnje padanje bonitetnih ocen države in bank, posledično pa naj bi bilo zadolževanje cenejše.

Vlada po Šircljevih navedbah iz fiskalnega pravila tudi ni naredila politične teme. "Gre za to, da se omogoči poslovanje države v prihodnje na zdravih temeljih," je poudaril in izrazil upanjem, da bodo predsedniki strank, ki bodo prejeli poročilo o delu delovne skupine za fiskalno pravilo, dobro pretehtali odločitev v zvezi s pravilom.

Pri odločitvi glede fiskalnega pravila po Šircljevem prepričanju ne bi smelo iti za politični prestiž, "ampak bi morali delovati stvarno in državotvorno v korist državljanov in države".

Šircelj: Vlada pripravila več ukrepov za spodbudo gospodarstva

Da bo prišlo do političnega soglasja glede fiskalnega pravila, upa tudi predsednik SLS in gospodarski minister Radovan Žerjav. Ocenjuje, da trenutno ni bolj robustnega signala mednarodnim finančnim trgom, kot da se politika poenoti pri takšnih vprašanjih. "Politika se ne more dogovoriti samo zaradi političnih špekulacij. Pred volitvami pa smo imeli vsi polna usta konstruktivnosti," je dejal Žerjav.

Šircelj zagotavlja, da ima vlada poleg fiskalnega pravila pripravljene še druge ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja in za sanacijo bančnega sistema. To je danes ob predstavitvi črpanja kohezijskih sredstev potrdil tudi Žerjav, ki pripravlja vsebino tretjega paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva.

V ta paket po Žerjavovih besedah sodi reforma trga dela, ki je ključna za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pa tudi pokojninska reforma in druge rešitve. "Vsebino reform sestavljamo, v septembru naj bi to predstavili. Moja ambicija je, da celoten paket realiziramo do konca leta," je dejal Žerjav.

Slabe terjatve bank naj bi se preneselile na posebno pravno osebo

Šircelj je medtem vesel, da je delovna skupina za upravljanje državnega premoženja dosegla napredek pri usklajevanju glede vsebine zakona o Slovenskem državnem holdingu. Ob tem upa, da ne bo ostalo le pri besedah. "Nujno je, da se upravljanje premoženja centralizira," meni Šircelj in dodaja, da je dogovor, da določene pravne osebe zaradi nekaterih posebnosti ostanejo izven holdinga, možen.

Koalicijski člani delovne skupine za reševanje slabih terjatev bank, ki jo je Šircelj tudi vodil, so sklenili, da se slabe terjatve bank prenesejo na posebno pravno osebo. Šircelj pojasnjuje, da je vprašanje prenosa slabih terjatev po knjigovodski ali tržni vrednosti vprašanje za strokovnjake. Je pa po njegovih besedah knjigovodska vrednost tista, ki naj bi bila na dolgi rok čim bliže tržni vrednosti.

Delovni skupini za fiskalno pravilo in za reševanje slabih terjatev bank sta v minulih dneh končali z delom. Poročili o delu omenjenih skupin bodo zdaj dobili predsedniki vseh parlamentarnih strank. Šele potem bo znano, ali bo glede omenjenih vprašanj sledila še naslednja faza dela skupin. Delovna skupina za upravljanje državnega premoženja medtem z delom še nadaljuje.