Fiskalno pravilo je vlada po besedah poslanke PS Maše Kociper spremenila v politično temo številka ena in videti je, da bomo z zapisom pravila v ustavo nenadoma in z enim zamahom rešili vse probleme. "To pa ne drži," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila Kociprova.

Vlada s forsiranjem fiskalnega pravila skriva dejstvo, da nima pravih rešitev

Vlada po njenem prepričanju s forsiranjem zapisa pravila v ustavo skriva dejstvo, da nima drugih, pravih rešitev. Ob tem Kociprova poudarja, da sam zapis fiskalnega pravila v ustavo ne bo rešil javnofinančnih težav Slovenije, ne bo izboljšal bonitetnih ocen in ne bo pocenil kreditov.

V PS po besedah Kociprove zapisu fiskalnega pravila v ustavo nasprotujejo, ker je Slovenija ratificirala mednarodno pogodbo, ki jo neposredno zavezuje. Poleg tega bi z vpisom pravila v ustavo tako zelo omejili javne finance, da velikih investicij v gospodarstvo sploh ne bi bilo več. "Kot je namreč predvideno zdaj, zadolževanje tudi za investicije ne bo mogoče," je dejala.

Vztrajanje pri zapisu pravila v ustavo je po ocenah Kociprove tudi v posmeh pravni državi, saj je bilo načelo uravnoteženosti izdatkov in prejemkov že zapisno v zakonodaji, pa tega vsakokratna oblast ni spoštovala.

Vlada naj se loti dela in potrebnih reform

Kociprova vlado poziva, da začne z delom in se loti nujno potrebnih reform, med njimi reforme trga dela in pokojninske reforme. Ob tem pa naj z navadno večino sprejme zakon o fiskalnem pravilu, ki bo dal trgom podobno simbolno sporočilo.

Kot še poudarja poslanka, ki je bila članica delovne skupine za fiskalno pravilo, je izjemno negativno, da vlada javno problematizira notranji konflikt glede fiskalnega pravila. "Modra vlada bi morala pravočasno oceniti, da za vpis fiskalnega pravila v ustavo ni političnega soglasja in iti v druge ukrepe," je dejala Kociprova.

Medtem ko v PS zapisu fiskalnega pravila v ustavo nasprotujejo, poslanka Alenka Bratušek poudarja, da bodo glede sanacije bank podprli tisto rešitev, ki bo najboljša za banke in najcenejša za državljane. "Da ugotovimo, katera je to, pa potrebujemo učinke takšne rešitve na banke in na javne finance," je dejala.

Na delovni skupini za reševanje slabih terjatev bank, katere članica je bila Bratuškova, so članom predstavili štiri možne rešitve za sanacijo bank, in sicer sta se dve rešitvi nanašali na rešitve znotraj bank, ena na jamstveno shemo in ena na neke vrste slabo banko.

"Ne gre si zatiskati oči, da s slabo banko ne bo intervencije z javnim denarjem"

Člani delovne skupine iz vrst koalicije so se zavzeli za zadnjo rešitev, ki pa ima po ocenah Bratuškove tudi slabe lastnosti. Ena od njih je, da bo država slabe terjatve od bank morala kupiti po tržni vrednosti, kar pomeni, da bodo banke morale takoj opraviti slabitve in lahko se zgodi, tako Bratuškova, da bodo te iste banke takoj potrebovale dokapitalizacijo.

"Ne gre si zatiskati oči, da s slabo banko ne bo intervencije z javnim denarjem," je dejala Bratuškova in dodala, da bo ob tem treba tudi znati pojasniti, kako gre takšna intervencija skupaj s fiskalnim pravilom.

Bratuškova je medtem kot članica delovne skupine za upravljanje državnega premoženja razmeroma zadovoljna z delom skupine, ki bo v nasprotju s skupinama za fiskalno pravilo in sanacijo bank z delom še nadaljevala. Kot je dejala, so imeli člani delovne skupine iste pomisleke in glede zakona o Slovenskem državnem holdingu je po njeni oceni mogoče najti politično soglasje.

V PS sicer vztrajajo pri tem, da se v razpravo o vsebini zakona o državnem holdingu vključijo vsi deležniki, torej tudi sindikati in upokojenci, ter da se s sprejemanjem zakona ne hiti.