Spremembe se med drugim nanašajo na financiranje rejniške dejavnosti, po besedah naše sogovornice to pomeni, da na mesec za posameznega otroka prejme toliko manj denarja, kolikor znaša njegova štipendija ali pokojnina, če je otrok ostal brez staršev in je do nje upravičen. V njenem primeru prejme na otroka okoli sto evrov manj na mesec.

A to, pravi, ni tako pomembno, kot je pomembno, da ti otroci najdejo topel dom in nekoga, ki zanje lepo skrbi. V rejništvu ima denimo tudi fanta, ki ga je mama s kosom posušenega kruha pustila samega v stanovanju, medtem ko je ona odpotovala v drugo državo. "Takšni se ti resnično zasmilijo v dno duše," pravi rejnica. In doda, da je njeno delo pravzaprav lepo, čeprav mu je predana 24 ur na dan, na mesec pa za to prejme 114 evrov nagrade. Konkretno, če v odločbi piše, da otroku, ki ga ima v rejništvu, za en mesec pripada 396 evrov, to pomeni, da je od tega 114 evrov njenih in jih prejme kot nagrado, preostalih 282 evrov pa ji ostane za stroške, ki jih ima z otrokom skozi mesec.

"Ta denar mora zadostovati za nakup vse hrane, priboljškov, šolskih potrebščin, plačilo raznih obšolskih dejavnosti, sploh pa oblačil, ki jih najstniki nenehno potrebujejo, ker še rastejo. Pred kratkim sem za enega fanta samo za knjige in zvezke odštela 180 evrov, ko se bo začel pouk, pa bo treba dati še 115 evrov za šolo v naravi in še kaj se bo našlo. Navsezadnje so tu še stroški vode, elektrike in pozimi tudi kurjave. Marsikdo vidi samo denar, češ, saj za to nekaj dobiš. Res je, a denar hitro kopni, še zlasti če nekdo ni zadovoljen s povprečjem. Imela sem fanta, ki se ni zadovoljil s povprečnimi oblačili, temveč je zahteval same znamke. Pa ga nisem jaz tako učila in mu tega vcepljala," pripoveduje rejnica, ki je v 12 letih dobila v rejo osem otrok.

Najstarejše dekle je imelo 17 let in se je zdaj že osamosvojilo ter ima svojo družino. Drugi so bili povečini najstniki, stari 9 oziroma 10 let. Le prvi fant, ki ima danes 23 let, je bil s posebnimi potrebami in je zahteval še več njene pozornosti, kot je običajno. Tudi dojenčico je že dobila, in to v začetku letošnjega leta.

"Ta izkušnja je bila ena najbolj grenkih in zame najtežja, saj se tako drobnega nebogljenega bitja najbolj navadiš. Deklice mama v porodnišnici po porodu niti pogledati ni hotela in menda je tudi do danes, ko ima osem mesecev, še ni videla. Socialna delavka me je poklicala le dan prej in rekla, da se naslednji dan dopoldne dobimo v porodnišnici, da bom prevzela dojenčico. To je bil precejšen šok, saj sem morala dobesedno v enem popoldnevu kupiti vse, kar novorojenček nujno potrebuje, od posteljice in oblačil, plenic pa vse do nadomestkov za mleko, ki tudi niso poceni. Za vse to so mi priznali 68 evrov stroškov," pripoveduje rejnica. Pozneje so ji prispevali še nekaj denarja za nakup vozička.

Če bi dojenčico dobila danes, bi bilo nekoliko drugače, saj je med predlaganimi spremembami zakonodaje tudi uvedba enkratnega prejemka ob namestitvi otroka, ki je odvisen od potrebnih izdatkov, ukinja pa se možnost dviga višine materialnih stroškov za 25 odstotkov zaradi namestitve otroka, ki po sedanji ureditvi ni posebej časovno omejena.

Za materialne stroške deset evrov več

Ministrstvo za delo je v noveli zakona o izvajanju rejniške dejavnosti predlagalo tudi zvišanje sredstev za mesečne materialne stroške na otroka s sedanjih 272,74 evra na 291,27 evra v skladu z novelirano prehrambno košarico, vendar želi zvišanje glede na finančno situacijo v državi izvesti postopoma. Najprej za 10 evrov s 1. januarjem 2013 (kljub temu roku glede na podatke naša sogovornica novo vsoto za materialne stroške že prejema), nato pa s 1. januarjem 2014 še za preostalih 8,53 evra. Poleg tega bi se oskrbnina po novem usklajevala z novo ureditvijo otroškega dodatka.

Dejansko so torej rejniki po novem prikrajšani predvsem za znesek štipendije, pokojnine, preživnine ali drugih rednih prihodkov, ki jih prejemajo otroci, in sicer se jim oskrbnina v teh primerih zniža za 25 do 50 odstotkov. A kar zadeva pokojnine, rejnica meni, da je prav, da se ta denar hrani na banki in lahko otrok z njim razpolaga šele takrat, ko postane polnoleten. "Takrat se namreč lahko odloči, ali bo še naprej ostal v rejniški družini ali se bo vrnil v matično, če jo ima, oziroma se bo osamosvojil. In tako neki začetni kapital vendarle ima," pove rejnica. Čeprav, pravi, pozna primer fanta, ki je ostal sirota po tistem, ko je oče ustrelil mamo in nato sodil še sebi. Zdaj, ko je polnoleten, ima naenkrat vsega preveč. Ostalo mu je stanovanje in denar od pokojnine ter zavarovalnine, ki se je leta in leta, dokler ni dopolnil 18 let, plemenitil na banki. In zdaj je kar malo "zrasel".

Rejnico bolj moti to, da jim kljub prizadevanjem matičnega društva država ni prisluhnila in morajo rejniki za vsak zdravniški poseg in nekatere druge pravice iskati podpis in soglasje staršev. "Razumem, da previdnost ni odveč, a morda bi se to tudi dalo reševati na bolj človeški način," pravi in pove, kaj se ji je zgodilo pred kratkim, ko bi moral fant, ki ga ima v rejništvu, na krajše počitnice na Hrvaško. "Revež je le dva dni pred tem izgubil denarnico, v kateri je imel tudi osebno izkaznico. Ker je bil to petek, vmes pa vikend, njegova mama pa je bila v tujini, bi se preprosto lahko zgodilo, da na morje ne bi mogel iti. Na srečo pa je neka gospa denarnico našla in s tem se je ta problem rešil. A če je ne bi, dejansko jaz v njegovem imenu na upravni enoti ne bi mogla urediti nič." Vsaj to anomalijo država zdaj odpravlja, saj je v predlagani noveli predvideno, da bo rejnik za osebno izkaznico otroka v reji na podlagi pooblastila lahko zaprosil sam.

Rejnik nič več pravnomočno obsojena oseba

Prav tako novela natančneje opredeljuje pogoje za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, dodan je recimo nov pogoj, da rejnik ne more biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali oseba, ki živi s takšno osebo. Opredeljeni so tudi pogoji za izdajo izrednega dovoljenja ter pogoji za ukinitev oziroma odvzem dovoljenja. Na področju izobraževanja se povečuje število ur obveznega usposabljanja rejnikov ter dodaja možnost, da si rejnik sam izbere izobraževalne vsebine pri drugem izvajalcu, ki so povezane z izvajanjem rejništva za konkretnega otroka. S predlogom novele se omejuje dolžina bivanja otroka v rejniški družini do največ 26. leta starosti tudi v primerih, ko polnoletni ostane v rejniški družini zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju. Po tej starosti je namreč treba osebi zagotoviti drugo obliko varstva, pojasnjujejo na ministrstvu za delo.

Nekaj fleksibilnosti pri izboru ustrezne družine za otroka, več ur obveznega izobraževanja rejnikov in možnost izbire nekaterih tem izobraževanja ter določena krepitev vloge rejnika so dobrodošle spremembe, meni sodelavka pri predmetu rejništvo in posvojitev na ljubljanski pedagoški fakulteti dr. Nina Mešl. Za financiranje rejniške dejavnosti pa pravi, da je "zagotovo potrebno zvišanje rejnin kot priznanje pomembnosti in dragocenosti tega dela. Denarna sredstva so potrebna tudi za zagotovitev pogojev za dostojno življenje otrok, da bi z njimi lahko rejniki otrokom omogočili, kar potrebujejo. Uvedba enkratnega prejemka ob otrokovi namestitvi je korak v to smer."

Mešlova ocenjuje, da je temeljni koncept rejništva, ki je zajet v modelu individualne projektne skupine in je že uzakonjen v naših predpisih, dober, včasih šepa le njegova izvedba. Model individualne projektne skupine namreč omogoča strokovno delovanje v praksi, saj predvideva vzpostavitev individualne projektne skupine za vsakega otroka posebej. Skupino sestavljajo otrok v rejniški družini, njegovi biološki starši, rejnika in strokovnjaki centrov za socialno delo, ki odločajo o najboljši obliki pomoči otroku ter mu jo skušajo tudi ponuditi.