Brez kažipotov in ustreznih sogovornikov

Ker so bili ciljna skupina knjigarne otroci, je bila želja prodajalno postaviti stran od prometne ceste, v svetel in zračen prostor, do katerega je mogoče z lahkoto priti z otroškim vozičkom. Po nekaj neuspešnih kandidaturah na razpisih Mestne občine Ljubljana (MOL) in neuspehih pri iskanju lokacije v lastni režiji se je Založbi Kres na enem od javnih razpisov le nasmehnila sreča. Urošu Grilcu, načelniku oddelka za kulturo na občini, se je zazdelo, da bi takšna specializirana knjigarna lahko obogatila Ljubljano v času "svetovnega knjižnega prestolovanja". Toda kmalu so se pojavili številni zapleti, kajti zaradi zavlačevanja nosilcev projekta so sofinancerji, ki jih je založba sama pridobila, povečini odstopili. "Čeprav je marsikaj šlo narobe, so nas na občini prepričevali, da je knjigarna dolgoročna pridobitev za Ljubljano, in smo bili v njeno odprtje na neki način 'prisiljeni', a nazadnje se je MOL oddaljil od vloge sogovornika," razplet razodene Ambroževa, ki priznava, da jim je na drugi strani sedanji direktor LGL stal ob strani, a so morali najemno pogodbo s to hišo vseeno odpovedati.

Sprva se je vsaj lokacija zdela posrečeno izbrana, toda turisti se k vzpenjači množično zgrinjajo le v poletnih dneh in večinoma ne kupujejo knjig, medtem ko imajo obiskovalci LGL navado na sam kraj prihajati tik pred predstavami. Hiša, v kateri je knjigarna, je spomeniško zaščitena, javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki upravlja okolico, pa ni dovolilo nikakršnih označb. "Po odprtju knjigarne nismo razmišljali o drugi lokaciji, saj bi bila ta ob dejanski izpeljavi obljubljenega projekta otroškega igrišča pred stavbo in ob ustreznih oznakah lahko idealna."

Knjigarna je skušala kupce privabiti tudi s pestrim programom, saj je dvakrat na teden organizirala bralne urice z delavnicami, občasno pravljične urice v treh tujih jezikih, vključila se je k sodelovanju pri raznih projektih ter v goste vabila različne avtorje. "Prodaja knjig je kljub tem naporom v primerjavi z začetnim obdobjem padla za polovico, saj so obiskovalci priznavali, da si lahko vedno manj denarja privoščijo za njihov nakup. Brez prodaje knjig pa seveda nobena knjigarna ne more preživeti."

Na pogon zvestih kupcev

Založnik Samo Rugelj enega od možnih razlogov, zakaj knjigarne pri nas množično propadajo ali živijo na robu, vidi v tem, da nimamo, kot v večini večjih tujih držav, ločene knjigarniške in založniške mreže. Po Facebooku je zaokrožila lažna informacija, da se poslavlja tudi knjigarna Behemot, specializirana za literaturo v angleščini, zaradi česar je med našim obiskom te izvrstne knjižne shrambe eden od zvestih kupcev po telefonu zgrožen preverjal verodostojnost podatka. Toda lastnik Dean Ivandić ga je pomiril, da se z oktobrom knjižna kolekcija zgolj seli iz sedanjih zasebnih prostorov v pritličje Mestne galerije na Mestnem trgu. Ivandić sicer ne zanika, da je v zadnjih dveh letih, ko graf prodaje vseskozi pada, večkrat pomislil, da bi opustil knjigotrški poklic, toda krog rednih strank ga je vedno uspel prepričati o odločitvi, da vztraja. S selitvijo na novo lokacijo si obeta, da bodo knjige ob simbiozi z umetnostjo in kavarniško dejavnostjo le dobile nekaj več pozornosti.

Ivandić se nenehno bojuje z najmogočnejšo "knjigarno", svetovnim spletom, prek katerega je mogoče ceneje ali celo zastonj vse knjige, ki jih ponuja Behemot, naročiti oziroma naložiti kar s kavča, a ga naprej poganja dejstvo, da si je izboril krog zvestih kupcev, ki so pripravljeni investirati nekaj evrov več, le zato, ker obožujejo unikatnost: "Ta nabor knjig je edinstven. Vsaka polica je kot stavek in vsaka knjiga kot beseda, skupaj pa tvorijo zgodbo zase." Lastnik je ob odprtju pred sedmimi leti zarisal svoj program, a je bil nato pozoren na reakcije obiskovalcev ter skušal ustreči čim več njihovim željam.

Da je vzdrževanje knjigarne velik zalogaj, prikimavajo tudi pri Študentski založbi, ki ima svojo knjigarno v prostorih SAZU, saj menijo, da je ta prej stvar prestiža kot pa naložba, ki se izplača. Z njenim delovanjem so povezani vrtoglavi stroški, nihče od sogovornikov pa ne želi razkriti konkretnih številk. "Odpreti verigo knjigarn po vsej Sloveniji bi za nas pomenilo poslovni samomor," je prepričana vodja marketinga pri založbi Renata Zamida, ki pravi, da zgolj prodaja knjig v teh težkih časih nikakor ne zadostuje za poravnavo vseh stroškov, temveč je treba za vzdrževanje knjigarne trgati tudi od založniške dejavnosti.

Direktor Založbe Sanje Rok Zavrtanik razume knjigarno kot prvi pogoj za kakovostno "življenje in poslovno preživetje knjig. Tako v Sloveniji kot na mednarodnih trgih se v skladu s casino kapitalizmom vse bolj uveljavlja pravilo, da se knjige, če niso prodajno posebno uspešne, po nekaj mesecih vračajo založbam, njihov prostor pa zasedejo nove knjige. Lastna knjigarna resda utegne biti breme, vendar je tudi pomembno zatočišče za knjige in s tem osnova založniškega dela."

Po besedah enega od knjigotržcev so za uspeh knjigarne ključni trije pogoji: lokacija, lokacija in lokacija. Tako se je pred slabim letom tudi knjigarna Založbe Sanje s Tavčarjeve ceste, ki je izrazito prometna in brez možnosti parkiranja, preselila v Hišo sanjajočih knjig v Trubarjevo ulico, kjer peš cona omogoča tesnejši stik s kupci. Posledično so po Zavrtanikovih besedah tudi prihodki večji pa tudi zasebni lastnik prostorov je bolj dojemljiv za dogovore kot mestne oblasti. Dejstvo, da ima knjigarna za sosedo Modrijanovo prodajalno knjig, pa prvi mož Sanj dojema kot pozitivno konkurenco: "Z obsežnejšo knjižno ponudbo v eni ulici smo za kupce zanimivejši in privlačnejši."

V sosednji Modrijanovi knjigarni ob selitvi Sanj niso zaznali zaznavnih razlik v prodaji. "Dve dobri gostilni na kupu načeloma obe prinašata promet," je prepričan direktor založbe Branimir Nešović. Obenem pa priznava, da v času, ko vse manj ljudi kupuje knjige, tudi Modrijanova knjigarna posluje z izgubo in je težko napovedati, ali bo sploh prebrodila krizo. Na srečo so ji na roko nekoliko šli zasebni lastniki prostora, v katerem je, saj so v hudih časih znižali najemnino za skoraj šestino.