Kontič minuli teden pogodbe ni želel podpisati, saj je bil skeptičen, da bodo šaleške občine uspele dokončati vse tri sklope projekta. "Če ne bi uspeli dokončati razpisa za zgraditev cevovodov v dolžini skoraj 43 kilometrov, bi lahko bilo črpanje skoraj 24 milijonov evrov kohezijskega denarja za velenjsko občino vprašljivo, če ne bi hkrati izvedli še dveh drugih projektov. Lahko bi nam očitali, da projekta pač nismo uspešno izvedli, in od nas zahtevali vračilo denarja, ki ga seveda nimamo, niti se v danih razmerah za toliko ne bi mogli zadolžiti. In ker nisem dobil zagotovila s strani ministrstva za kmetijsko in prostor, da to ne bo zahtevalo denarja nazaj, če druga dva projekta ne bosta izvedena, pogodbe iz previdnosti nisem podpisal," pojasnjuje Kontič.

Na njegovo pobudo se je včeraj znova sestal projektni svet, ki spremlja realizacijo projekta, sestanka pa se je udeležil tudi vodja sektorja za kohezijsko politiko in investicije pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje Blaž Mozetič. Po sestanku so pojasnili, da je obravnavana pogodba prva od treh, ki se nanaša na izvedbo gradbenih del za daljinski nadzor in hidravlično analizo, ki bi omogočila optimalno upravljanje omrežja ter hitro zaznavanje in odpravljanje vodnih izgub, ki bo nadgrajen še s sistemom daljinskega odčitavanja števcev. Če bi pristojni ocenili, da projekt z vsemi učinki ni bil realiziran v celoti, bi vse tri šaleške občine, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so partnerice v projektu, res lahko pozvali, da vrnejo evropska sredstva in sredstva državnega proračuna.

Že zdaj se namreč pojavljajo težave z izborom izvajalca za izvedbo drugih dveh delov projekta, rok za dokončanje celotnega projekta pa je 31. december 2015. Dela so zahtevna, pri tem pa je treba spoštovati tudi okoljevarstvene zahteve. Kljub zapletom so člani sveta sklenili, da bodo projekt nadaljevali in tako približno 45.000 prebivalcem Šaleške doline dolgoročno zagotovili vso potrebno infrastrukturo in zanesljivo oskrbo s pitno vodo, so pojasnili v velenjski občini.