Pisarna Varuha pojasnjuje, da je novinar varuhinjo vprašal, kako komentira '“številne grafite, ki so izrazito sovražno nastrojeni proti predsedniku vlade Janezu Janši in ki pozivajo celo k njegovemu umoru" ter ali namerava Varuh zaradi njih kakorkoli ukrepati.

Novinarju so odgovorili, da Varuh v zvezi z grafiti ni prejel nobene pobude in da sistematično ne spremlja grafitov in drugih primerov tako imenovanega sovražnega govora. V nadaljevanju so pojasnili definicijo t.i. sovražnega govora in načine ukrepanja Varuha in drugih prizadetih, kadar bi lahko šlo za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ali kakšno drugo kaznivo dejanje.

Pojasnili so tudi, da lahko takšne primere pristojnim organom naznanijo Varuh, prizadeti posamezniki ali skupine, ni pa Varuh ali varuhinja tisti, ki bi presojal, kdaj gre za kaznivo dejanje. Za to so pristojni tožilci in sodniki, pojasnjuje pisarna Varuha.

Nerazumevanje tega, kdo je lahko kršitelj človekovih pravic

Pisarna Varuha je pojasnila tudi, da Varuh v razmerju do posameznikov nima pristojnosti. Kršitelji človekovih pravic so namreč lahko zgolj države, ki omogočajo kršitve, Varuh pa je v izjavi zapisal, da na področju omejevanja sovražnega govora deluje predvsem na splošni in preventivni ravni, tudi tako, da predlaga spremembe predpisov. Te aktivnosti so razvidne iz letnih poročil in priporočil Varuha, zlasti na področju etike javne besede.

Med predlogi Varuha na tem področju, ki jih podprl Državni zbor RS, je tudi priporočilo, naj Vlada prouči možnost, da se javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti sankcionira tudi kot prekršek. Vlada se doslej na to priporočilo ni odzvala. V zvezi s tem priporočilom nekateri strokovnjaki Varuhu očitajo, da se zavzema za preširoko  sankcioniranje sovražnega govora, ki lahko omeji svobodo izražanja. Varuh je o vprašanju  medijev in človekovih pravic ob zadnjem svetovnem dnevu človekovih pravic  organiziral (9. decembra 2011) tudi odmevno okroglo mizo.

Varuhinja obsoja vsako izjavo, ki spodbuja k sovražnosti

Pisarna Varuha trdi, da navedene vsebine odgovora novinar v svojem prispevku ni korektno povzel, pač pa je iz splošnih pojasnil Varuha o sovražnem govoru ter o značilnostih njegovega omejevanja in sankcioniranja, naredil "nekorekten in napačen sklep, ki je v naslovu poudarjen, da naj varuhinja ne bi obsojala grafitov, ki pozivajo k uboju."

"Varuhinja je že večkrat poudarila, da obsoja vsako izjavo, ki po svoji vsebini spodbuja sovražnost in nestrpnost med ljudmi, ne glede na to proti komu ali kateri skupini je izjava uperjena,“ so zapisali v izjavi in dodali, da je nekorekten "povzetek stališč Varuha, ki je bil objavljen na spletnih straneh SiOLa, in so ga povzeli še nekateri mediji, imel odziv tudi v grožnjah s smrtjo varuhinji, ki smo jih posredovali pristojnim organom. Uresničuje se slovenski pregovor o sejanju vetra in viharju, ki sledi, zato bi zlasti mediji, ki so v državni lasti, morali biti bolj odgovorni pri objavah vsebin, ki lahko le še povečujejo nestrpnost in sovraštvo."