Sončeve nevihte lahko sprostijo zelo velike količine energije, kar občutimo tudi na Zemlji. Posledice čutimo na elektronskih sistemih, satelitih, električnih in komunikacijskih omrežjih, ki jih lahko nevihte tudi uničijo.
Podatki študije, ki jo vodi profesor Ephraim Fischbach, kažejo, da se stopnja členitve radioaktivnih delcev pred nevihto spremeni. Zdaj upajo, da jim bo to v pomoč pri razvijanju sistema, ki bi lahko napovedal potencialno uničujoče nevihte. Tako bi lahko pristojni organi sprejeli zaščitne ukrepe, kot je na primer ugašanje satelitov v času, ko bi bili ti najbolj ogroženi. Ni pa jasno, kako dolgo bo trajalo, da bi ta sistem dokončno razvili. Jenkins je dejal, da so "še vedno pri razvoju algoritmov". Nekateri fiziki pa ne verjamejo, da je to tako enostavno.
Radioaktivni elementi so nestabilni in se v daljšem časovnem obdobju razčlenijo. Ko se to zgodi, sprostijo energijo v obliki sevanja. Fiziki so dolgo zagovarjali stališče, da je stopnja razpadanja konstantna. Jenkins je v to dvomil. Na ekranu je spremljal astronavte na Mednarodni vesoljski postaji. Izbruhnila je sončeva nevihta in mislil je, da bi to lahko pomenilo tveganje za astronavte. Ko je v svojem laboratoriju preverjal kontrolno opremo, je presenečen ugotovil, da se je stopnja radioaktivnega razpada pred nevihto spremenila.
Ni jasno, kako sočevi delci vplivajo na stopnjo radioaktivnega razpada, a Jenkins trdi, da na to vplivajo bodisi "nevtrini bodisi drugi neznani delci". Ob zares močni sončevi nevihti, opozarja, bi lahko bile ogrožene mnoge naprave, med drugim tudi sateliti. Ena večjih neviht nas je doletela leta 1859, vendar je bil svet takrat nekoliko drugačen. Na nebu je trenutno okoli tisoč satelitov, uporabljamo pa jih za vse mogoče. Med drugim za komunikacijo, napovedovanje vremena, navigacijo in raziskave.
