Letos so v UKC Ljubljana zdravili že sedem bolnikov zaradi zastrupitve z gobami: dva zaradi zastrupitve z vražjim gobanom in pet zaradi zastrupitev z drugimi gobami, ki povzročajo gastrointestinalni sindrom; vsi bolniki so ozdraveli. Število hospitalizacij zaradi zastrupitev z gobami po posameznih letih niha, odvisno je tudi od gobje sezone. Veliko bolnikov se v zadnjih letih zaradi lažjih prebavnih težav obrne na ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči in jih obravnavajo ambulantno, zato točnih podatkov o zastrupitvah oziroma težavah z zastrupitvami v Centru za zastrupitve nimajo.

Vse bolnike, pri katerih sumijo zastrupitev s smrtno nevarnimi gobami ali v primeru hudih prebavnih težav oziroma resnih zapletov (napad žolčnih kamnov z zlatenico, vnetje trebušne slinavke, velika izguba tekočine pri bruhanju ali driski - zlasti pri otrocih in starejših) po zaužitju sicer užitnih gob, praviloma hospitalizirajo.

Pri nabiranju gob zato ni odveč izjemna previdnost. Dr. Lucija Šarc, dr. med., s Centra za zastrupitve, svetuje, da se je pri nabiranju in uživanju gob treba držati naslednjih pravil:

nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo;

gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku;

gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem;

gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive;

nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane ali pa jih konzervirajmo (blanširamo in zmrznemo ali sušimo);

ker so gobe dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v "hladnih shrambah" ali hladilniku.

Simptomi zastrupitve z gobami kot posledica zaužitja strupene gobe so odvisni od vrste gobe. Osnovni znak zastrupitve pa so bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem, driska in huda žeja. Pojavijo se lahko tudi močno znojenje, huda žeja, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol in bolečine v mišicah ter udih, zmedenost... Čas, ki preteče od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve, imenujejo latentna doba. Ta čas lahko pri zastrupitvi z gobami razdelijo na tri kategorije: kratki latentni čas (do 6 ur po zaužitju), dolgi latentni čas (med 6 in 24 urami po zaužitju) ter zapozneli latentni čas (nad 24 ur po zaužitju).

Lucija Šarc še opozarja, da se moramo v primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma bolnišnična obravnava; če bo potrebno, se bo posvetoval tudi z zdravnikom v Centru za zastrupitve. Prav tako se ne smemo zanašati, da bo driska v enem ali dveh dneh minila, kajti če se zastrupimo z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami, lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov, predvsem jeter in ledvic, ali tudi smrti.

V preteklosti so se zastrupili tudi dobri poznavalci gob, če so bili pri nabiranju oziroma čiščenju gob neprevidni in so med množico gob spregledali strupeno gobo ali pa pri tem niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti, so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana.