"Če se bo suša vlekla do trgatve, se kaj lahko zgodi, da se ponekod sploh ne bo trgalo. Od sredine junija namreč ni bilo dežja, zato je na izpostavljenih, torej višjih legah, škoda že neprecenljiva. Dodatne preglavice povzročajo tudi večdnevne visoke temperature nad 35 stopinj Celzija, ki v kombinaciji z vetrom dodatno izčrpavajo zemljo. Ker trte nimajo vode, se grozdje suši in vsak dan ga je manj," je zaskrbljen vodja svetovalne službe v Vinski kleti Goriška brda Goran Jakin.

Po njegovih besedah najslabše kaže ravno avtohtonim briškim sortam, še zlasti rebuli, saj je ta povečini zasajena na višjih legah kot preostale sorte. Po drugi strani so za zdaj najmanj ogroženi vinogradi, zasajeni s sorto chardonnay, ki je tudi najbolj trpežna. "Rdeče sorte, ki rastejo na bolj težkih tleh, kamor suša še ni zarezala z vso močjo, so še nekako pri življenju, ampak situacija se slabša iz dneva v dan," je pojasnil Jakin, ki noče napovedati, kdaj se bo v Brdih začela trgatev, saj vsi potihoma še vedno upajo na čudež v obliki dežja.

V vinogradih je, kot da bi bil oktober

Niti takojšen dež pa ne more rešiti tistih trt, katerih listi so že porumeneli, opozarja Valter Furlan, vodja vinogradništva v vinski kleti Agroind Vipava 1894, kjer imajo več kot 300 hektarjev lastnih vinogradov. "V Vipavski dolini je stanje alarmantno. Suša je doslej vzela vsaj tretjino pridelka. Tudi njegova kakovost visi na nitki, saj dežja nismo videli že več kot dva meseca. Ker napovedi vremenoslovcev niso obetavne, nam grozi prava katastrofa," je opisal situacijo na Vipavskem.

Če se bo vroče in sušno obdobje nadaljevalo, bodo namreč trte začele črpati sokove iz grozdov. "To pa pomeni, da bo tudi bistveno manj pridelka, saj bo veliko tropin in malo soka," je razložil Furlan in dodal, da je nekaj upanja le še za pozne sorte, ki si lahko opomorejo ob obilnem deževju.

Podobne, nič kaj spodbudne zgodbe je te dni mogoče slišati iz ust večine vipavskih vinogradnikov in vinarjev. Dušan Benčina iz Lož pri Vipavi, ki obdeluje 45.000 trt - pretežno v vipavskih brdih - pravi, da lahko le nemočno gleda, kako trte venejo. "Namakanja nimamo, zalivanje pa ni rentabilno. Pa saj tudi vode ni! Pridelek je tako rekoč odpisan, saj nam je pobralo že 70 odstotkov grozdja," je obupan vinar, ki mu je suša najbolj prizadela prav trte na najboljših - sončnih legah.

Da je v nekaterih vinogradih tako, kot da bi bil že oktober, pa ugotavlja Davorin Slejko iz Zalošč, ki se proti suši poskuša že nekaj let boriti z odpornimi sortami vinske trte. "Manj odporne trte so se letos že zdavnaj posušile. Listi so porumeneli in odpadli. Slabo se nam piše, saj od države nimamo kaj pričakovati, zavarovati pa se proti suši tudi ne moremo. Pomagali bi nam lahko le z odpisom davka," razmišlja Slejko.

Strokovnjaki svetujejo redčenje grozdov

Položaj je kritičen tudi v slovenski Istri in na Krasu. Ingrid Tragin iz kleti Vinakras Sežana pravi, da je na Krasu usoda vinogradov odvisna predvsem od lege. "Vinogradi, ki so zasajeni na tanjši, revnejši zemlji, so zelo prizadeti, tisti na malce bogatejši pa manj. Nekateri vinograde rešujejo tudi z zalivanjem. Kakšne bodo posledice suše, je za zdaj težko napovedati, saj je trgatev na Krasu kasneje kot drugod na Primorskem, zato lahko obilen dež še marsikaj reši," je pojasnila Traginova.

Na Koprskem, kjer bodo zgodnje sorte začeli trgati že prihodnji teden, pa je po mnenju predsednika uprave kleti Vinakoper Nevija Pucerja položaj posebno kritičen v vinogradih v nižjih legah. Zaradi suše bodo manjše količine pridelka, saj so jagode drobne in suhe. Za podajanje ocen o kakovosti pa je po besedah Pucerja še prezgodaj.

"Za omilitev škod zaradi suše na vinski trti ni na voljo veliko ukrepov. Vinogradnikom odsvetujemo vsakršno odstranjevanje listov v območju grozdja in prikrajševanje mladik. Priporočamo pa redčenje grozdja - to je obvezen ukrep v mladih vinogradih, pa tudi v starejših, če je pridelek obilen in če so trte v slabi kondiciji. Odstraniti je treba grozde na slabše razvitih mladikah, poškodovane in obolele grozde ter tiste najvišje ležeče," svetuje Mojca Mavrič Štrukelj iz koprske enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Štajerska se boji dežja, cviček še ni ogrožen

Večjih preglavic pa pridelovalcem grozdja suša ne povzroča na Štajerskem. Po besedah vinarja Bogomirja Valdhuberja iz Svečine v občini Kungota je dež, ki so ga sprovocirale občasne nevihte, ravno prav namočil zemljo. Vinogradi so zeleni, razen na vrhovih določenih hribov, kjer je manj ilovice, ki zadržuje vlago. Trtam v zadnjih dneh potrebno vlago sicer dodaja tudi jutranja rosa, obenem pa so se nekoliko znižale še temperature.

"Zdaj ko se grozdje že mehča, nam dež ni več tako pomemben. Pravzaprav nam zelo dober letnik lahko preprečijo le še preobilne padavine, ki lahko povzročijo gnitje grozdja. V tem trenutku imamo raje sušo kot dež," je strnil Valdhuber, katerega besede bi na Primorskem bržkone vzeli kot bogokletne.

Tudi v kraljestvu cvička, na Dolenjskem, si s pomanjkanjem dežja za zdaj še ne belijo glave. Janez Colnar, kralj cvička 2008, ki ima svoje vinograde zasajene na Trški gori nad Novim mestom, pravi, da dežja sicer že dolgo ni bilo, ampak o krizi še ne morejo govoriti. "Vrag pa bo vzel šalo, če ne bo deževalo v naslednjih desetih dneh. Že tako nam je spomladi na Trški gori pozeblo veliko žametne črnine, ki je glavna vinska sorta za pripravo cvička. Na nekaterih legah je zmrzal uničila tudi do 80 odstotkov vsega pridelka," je povedal Colnar.

Na vprašanje, ali lahko letošnji cviček nemara ogrozijo visoke stopnje sladkorja v grozdju - vsebnost alkohola v njem namreč ne sme preseči desetih odstotkov - Colnar odgovarja, da se ljubiteljem cvička ni treba bati, saj ves čas opravljajo meritve in bodo, če bo treba, pač prej trgali.