Več o tej temi nam je zaupala nekdanja profesionalna plesalka akrobatskega rokenrola, plesna učiteljica in mednarodna sodnica za rokenrol Anita Vihtelič iz Plesnega mesta, ki večino svojega časa posveti otrokom. Poznate jo po koreografijah skupine Čuki in Ribiča Pepeta.

Kakšni so učinki plesa na otrokovo razvijajoče se telo?

Z vidika motoričnih sposobnosti ples pozitivno vpliva na pridobivanje koordinacije, ravnotežja, gibljivosti in ne nazadnje tudi moči. Res je, da so nekatere motorične sposobnosti v veliki meri prirojene, a s primerno vadbo prav v rosnih letih, tja do 6., 7. leta, naredimo največ. Ravno zato smo v Plesnem mestu pripravili programe za otroke od 3. leta naprej, torej imamo ločene programe po starostih, za triletnike, štiriletnike, petletnike in tako naprej. Marsikdo se ne zaveda, da je pridobivanje koordinacije, ravnotežja, gibljivosti in moči v rani mladosti pravzaprav popotnica za vse življenje.

Vaši športni začetki sploh niso bili plesni, kajne?

No ja, če odštejem to, da sem že v trebuhu zelo oboževala rokenrol … Ko sem shodila, menda še nisem imela tri leta, sem že obiskovala nekakšno ritmiko, saj takrat še ni bilo plesnih šol, pri šestih letih pa sem se začela ukvarjati z gimnastiko. Najprej sem se ukvarjala s športno in nato še z ritmično gimnastiko, v kateri sem bila tudi tekmovalka. Ker sem se tekmovalnim vrstam priključila sorazmerno pozno, sem še dve leti poleg rednih treningov obiskovala ritmično gimnastiko in dokončala srednjo baletno šolo. Pozneje sem začela trenirati mlajše deklice, potem pa sem se vpisala na fakulteto za šport.

Otroke poučujete že vrsto let. Koliko so zdaj stare prve generacije vaših učencev?

Moje prvo poučevanje sega v leto 1990 in naj povem, da v grosupeljskih vrtcih, kjer sem začela učiti, poučujemo še danes. Na to "kilometrino" sem zelo ponosna! Z veseljem je zdaj videti te "otroke", nekateri so že poročeni, drugi študirajo, eni nas spet obiščejo na družabnih tečajih, drugi prihajajo s svojimi otroki v naše plesne programe... Lepo je to videti.

Vas otroci, ki jih srečate zunaj plesne šole, prepoznajo?

Včasih me prepoznajo na ulici ali v kakšnem trgovskem centru. Ker sem že deset let animatorka pri skupini Čuki, me včasih predstavijo tudi takole: "Mami, glej, to je pa Anita od Čukov (ali celo od Ribiča Pepeta)." S Čuki sodelujemo že več kot 20 let in tudi Ribič Pepe je že nekaj let ljubljenec otrok. Res je, da se je Ribič Pepe prav z mojo pomočjo naučil vseh plesnih korakov na navihane pesmice Čukov.

Kdaj je prišlo do sodelovanja z glasbeno skupino Čuki?

Mislim, da sodelujemo od njihove prve uspešnice Krokodilčki. To je bilo pred več kot dvajsetimi leti. Skladba nam je bila všeč, pripravili smo koreografijo in z njo nastopili v takratni oddaji Televizije Slovenija Klub klobuk, pozneje pa je Jože, seveda z našim stalnim prigovarjanjem, da naredimo nekaj novega za otroke, "postavil na noge" Ribiča Pepeta. Z velikim veseljem sem pripravila vse te koreografije!

Pa vaša največja plesna dogodivščina?

Kar nekaj jih je, ki jih ne bom nikoli pozabila. Naj recimo omenim, da sva skupaj s plesalcem Markom zlezla na Triglav in tam za promocijo takrat že slovenskega rokenrola skočila salto in končala v Slovenski knjigi rekordov... Prav posebni občutki, ko skačeš tako rekoč v... No, če ste bili na Triglavu, že veste.