Novela prinaša črtanje odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 50. Za tlorisno površino pa se bo po novem zakonu štela tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem v skladu s predpisom, ki ureja projektno dokumentacijo. Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta, piše zakon.
Odškodnina se ne bo odmerila zaradi spremembe namembnosti v postopkih izdaje dovoljenj za gradnjo, ki se nanašajo na rekonstrukcijo ali odstranitev objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov, za gradnjo nezahtevnih objektov po predpisih, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost, za spremembo namembnosti objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov in za nadzidavo objektov.
Obenem se odškodnina ne bo odmerila za gradnjo kmetijskih objektov, ki so uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb ter za gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so uvrščeni v skupino cevovodov, komunikacijskih omrežji in elektroenergetskih vodov.
Pravica do vračila
Investitorji, ki so že plačali odškodnino zaradi spremembe namembnosti na podlagi starega zakona, imajo pravico do vračila odškodnine. Zahtevo za vračilo lahko vložijo v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona.
Prvotni predlog novele je sicer predvideval popolno ukinitev odškodnin, kar so predlagatelji kasneje dopolnili z amandmajem, v katerem so odškodnine ostale za najkakovostnejša kmetijska zemljišča z bonitetno oceno nad 50. Višino teh odškodnin pa so nekoliko znižali.
Tudi nasploh je novela dvignila veliko prahu, predvsem v strokovnih vrstah, kjer so opozarjali na možnost razprodaje najboljše kmetijske zemlje, ki jo bo lahko omogočil nov zakon. Koalicijske stranke pa so nov zakon zagovarjale predvsem, ker naj bi z njim pospešili konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
