Kot smo poročali že včeraj, je med letoma 2002 in 2010 raziskava zabeležila naraščanje števila tistih, ki se pretepajo ali pa sodelujejo pri trpinčenju drugih v šoli, medtem pa je raziskava zabeležila upad števila žrtev. Čeprav je podatek o manjšem številu žrtev spodbuden, se ob podatku večjega števila napadalcev odpira sum, da gre pri trpinčenju med vrstniki za vse večje osredotočanje na določene posameznike. To smo včeraj vprašali tudi IVZ, mag. Nina Scagnetti z IVZ pa nam je medtem tudi že odgovorila.
Scagnettijeva je pojasnila, da IVZ z raziskavo ni ugotavljal, koliko napadalcev ima mladostnik, ki je žrtev nasilja, dodaja pa, da so tarče napadalnih vrstnikov nemalokrat verjetno res mladostniki, ki so na nek način zaznamovani zaradi svoje zunanje podobe. "Večinoma so žrtve zelo previdne in pasivne. Lahko, da je njihova socialna mreža šibka in da se na takega mladostnika spravi več kot en vrstnik,“ pojasnjuje Scagnettijeva, a opozarja, da obstajajo tudi mladostniki, ki imajo dvojno vlogo - so tako nasilneži kot žrtve. Podatka o številu le-teh pri IVZ prav tako niso pridobili.
Pozorni moramo biti na najstnike, ki se ne pogovarjajo o težavah
Več nasilnežev in njihovih žrtev je raziskava zaznala med mladostniki, katerih učni uspeh je slabši oziroma obiskujejo poklicne šole. Pri žrtvah trpinčenja pa so opazne tudi razlike glede na subjektivno oceno blagostanja družine in število prijateljev, ki jih ima mladostnik. Glede na lestvico, ki meri družinsko bogastvo oziroma socialno-ekonomsko prikrajšanost družine, zaposlitveni status staršev ali tip družine, pa raziskava razlik v zvezi z nasiljem med mladostniki ni opazila.
Ugotavljamo, da se večina mladostnikov s starši in vrstniki o težavah lahko pogovarja, pozorni pa moramo biti na tiste, ki se ne, saj so tudi ali pa celo predvsem med njimi morda mladostniki, ki imajo težave povezane z nasiljem.
Nujno je sodelovanje vse okolice
"Kot se je izkazalo v primeru uspešnega norveškega programa 'Nič', so ukrepi za preprečevanje nasilja učinkoviti, če povzročitelju pomagamo razumeti, kakšno škodo dela žrtvi, pa tudi sebi, saj je po tem bolj pripravljen spremeniti svoj sistem vrednot, komuniciranja in vedenjske vzorce. Žrtev pa si mora povrniti zaupanje v odrasle, katerih sprejemanje, razumevanje in podporo potrebuje,“ pojasnjuje Scagnettijeva, ki dodaja, da je za preprečevanje nasilja nujno sodelovanje vse okolice – učencev, učiteljev in ostalega šolskega osebja, zelo pomembni pa so tudi starši.
Prav tako je učinkovito razreševanje konfliktnih situacij namen programa 'Vrstniška mediacija', ki ga po nekaterih slovenskih šolah že izvajajo. Z njim mladostniki, ki jih izberejo mentorji, pridobijo socialne veščine in osvajajo komunikacijske spretnosti, ki jim omogočajo, da brez pomoči odrasle osebe posredujejo med žrtvijo in povzročiteljem nasilja in jima tako pomagajo učinkovito razrešiti nastali konflikt. Tovrstno vrstniško posredništvo, katerega končni cilj je opolnomočenje vpletenih v konfliktno situacijo, na nekaterih slovenskih šolah že dobro deluje, pojasnjuje Scagnettijeva, ki meni, da bi ga bilo priporočljivo v prihodnje čim bolj širiti.
Meni tudi, da bi mladostnike morali še bolj opremiti s kompetencami, ki so potrebne za življenje v skupnosti. "V šoli morajo vsi mladostniki biti vključeni pri določanju šolskega reda, vodstvo pa mora prevzeti odgovornost za to, da jim nudi varen šolski prostor in se na pojav nasilja vedno takoj odzvati. Zaželeno je tudi, da bi večji vpliv v šolskem življenju dobiti tudi starši, in da bi se učitelji ves čas poklicno izpopolnjevali ter tesno sodelovali s centri za socialno delo, policijo, pravosodnimi organi, nevladnimi organizacijami in mediji,“ še poziva.
Boljši rezultati pri 15-letnikih
Scagnettijeva je izpostavila tudi trend, ki je opazen pri staranju otrok. Ko gre za nasilje 13-letnikov, je Slovenija na 10. od 36 držav, ki so vključene v raziskavo, pri 15-letnikih pa smo na 18. mestu. Kar se tiče trpinčenja prek elektronskih medijev, pa Slovenija še ni bila vključena v HBSC raziskavo cyber bulling. Gotovo pa se s tehnološkim razvojem ob tradicionalnih pojavljajo tudi nove oblike t.i. elektronskega trpinčenja. Posledica vse večje uporabe informacijske in telekomunikacijske tehnologije je morda tudi ta, da mobilni telefon ali spletno omrežje mladostnik uporabi z namenom, da nekoga razburi.
Sicer pa o trpinčenju govorimo vedno, kadar s ponavljajočim se in dlje časa trajajočim sovražnim vedenjem napadalec izkoristi svojo fizično ali psihično premoč nad žrtvijo, da ji vzbuja občutke nemoči, strahu ali povzroča škodo. Lahko je neposredno, fizično (brcanje, porivanje, cukanje, ščipanje, zbadanje, zoprno trepljanje, zaklepanje v prostor, kričanje v uho ali kraja, razmetavanje in uničevanje osebnih predmetov), posredno oziroma psihično in verbalno (zmerjanje, norčevanje, spakovanje, besedne grožnje, uporaba vulgarnih besed ali kretenj) ter socialno (opravljanje, širjenje lažnih govoric, zavračanje, namerno izključevanje iz prijateljske skupine, žaljenje s seksističnimi, rasističnimi ali verskimi opazkami).
