Dobrih sedem let kasneje lahko zatrdimo: odločitev, da bodo igre v prestolnici Velike Britanije, je bila več kot pravilna, manjkal je le še sloviti stavek nekdanjega in žal že pokojnega predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha, "To so bile najboljše olimpijske igre doslej".

Olimpijske igre so že dolgo kazanje mišic in prestiž, saj stroški zanje dosegajo vrtoglave vsote. Organizatorji pod vodstvom dvakratnega olimpijskega prvaka v teku na 1500 metrov, Sebastiana Coeja, tako omenjajo številko 11,6 milijarde evrov. Za primerjavo: to je občutno več (približno petino) kot znaša letni proračun države Slovenije. Čeprav odgovorni vselej zatrjujejo, da bodo igre dobičkonosne, se nekaj mesecev po zaključni slovesnosti izkaže, da so njihove napovedi postavljene na glavo. Nič drugače ne bo tudi s tokratnimi. Resda so prodali večino od osem milijonov vstopnic (cene zanje so bile od 25 do vrtoglavih 2500 evrov za prestižni sedež na odprtju slovesnosti), toda turistov je bilo trikrat manj, kot so jih pričakovali (vsega 100.000), zaradi navitih cen v že tako enem najdražjih mest na svetu pa naj bi bil izkoristek le desetino od pričakovanih desetih milijard evrov. V tolažbo davkoplačevalcem (predvsem Londončanom) ostaja, da so uredili in obnovili prej zanemarjeni industrijski vzhodni del mesta, kjer je tudi olimpijska vas, natančno pa so tudi preučili, katere objekte bodo po koncu iger še uporabljali in katere ne. Tako bodo stadion za 80.000 gledalcev spremenili v kompleks s stalnimi 25.000 sedeži. Posebno pozornost pri gradnji pa so namenili tudi uporabi recikliranih materialov.

Športniki - v 302 tekmovanjih v 26 športih se jih je merilo 10.820 - so bili izjemno zadovoljni z namestitvijo v olimpijskih vasi (po igrah bo v njej 2800 stanovanj in nakupovalno središče), a je velika večina ostala brez prestižne kolajne z na prednji strani upodobljeno grško boginjo zmage Nike, ki sestopa s Partenona. Pri čemer je vrednost uporabljenih materialov v zlati kolajni 515, srebrni 264 in bronasti 3,8 evra.

Korak na stopničke je največkrat naredil ameriški plavalec Michael Phelps, ki je na igrah osvojil šest kolajn, od tega štiri zlate ter kljub vsega 27 letom postal najboljši športnik olimpijskih iger vseh časov; v njegovi zbirki je že 22 kolajn. Igre bodo s presežniki ocenjevali tudi Britanci, saj so osvojili največ zlatih kolajn po letu 1908 (29, skupno pa 65, kar je bilo dovolj za tretje mesto za ZDA - 104 kolajne - in Kitajsko - 88 kolajn), jamajški sprinter Usain Bolt pa je postal prvi, ki mu je na dveh zaporednih igrah uspelo slaviti na 100, 200 in v štafeti 4 x 100 metrov. Savdska Arabija, Katar in Brunej so na igre prvič poslali tudi športnice, ki so se prvič v zgodovini iger borile tudi v boksu in prvič v zgodovini iger se je zgodilo tudi, da so v čisto vseh športih tekmovali tako moški kot ženske. Skupno je padlo 31 svetovnih rekordov v sedmih športih, največ, kar devet, v plavanju, od tega so jih šest postavili Američani. Žal ni šlo brez uporabe prepovedanih poživil, kar 6000 dopinških testov pa med drugimi niso prestali albanski dvigalec uteži Hysen Pulaku, uzbekistanska telovadka Luiza Galjulina, sprinterka iz St. Kitts & Nevis Tameka Williams in beloruska metalka krogle Nadežda Ostapčuk, ki so ji naknadno vzeli celo zlato kolajno.

Štafetna palica je predana, letvica pa postavljena visoko. Jo bodo Brazilci na igrah v Riu de Janeiru čez štiri leta vendarle preskočili?