Šircelj, sicer tudi član delovne skupine o sanaciji bank in predsednik odbora DZ za finance, je danes v pogovoru za Delovo prilogo Ozadja poudaril, da je Slovenija zelo blizu izrednega stanja na ekonomskem in finančnem področju, kar potem vpliva na socialno.

"Danes se ne moremo pogovarjati o tem, ali bo vlada ukrepe sprejela v drugi polovici avgusta in ali bo parlament o tem odločal že na začetku septembra. To sploh ne bi smelo biti vprašanje," poudarja Šircelj in poudarja, da govorimo o neodvisnosti države ali pa bodo dobili nekoga iz Bruslja ali Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki nam bo povedal, kaj moramo storiti.

V državnih bankah je treba po Šircljevih besedah znižati stroške in jih očistiti slabih terjatev, tako da se jih prenese na neko drugo pravno osebo. Kot pravi, ni pomembno, ali je ta pravna oseba zunaj holdinga ali v njem. Prav tako je nekatere ukrepe treba sprejeti v samih bankah, poleg tega je treba postaviti novo strategijo vodenja teh bank in doseči koalicijski cilj, da se državno lastništvo v ključnih finančnih institucijah zmanjša na največ 25 odstotkov in eno delnico.

Upravljanje premoženja je treba združiti pod eno streho, državni holding, opozarja Šircelj in dodaja, da je treba sprejeti strategijo za upravljanje državnega premoženja. Hkrati bo treba v ustavo zapisati fiskalno pravilo,"da bomo državi na tujih finančnih trgih zagotovili verodostojnost". "Zaradi fiskalnega pravila ne bo nikogar nič bolelo in nikomur ničesar ne jemlje, ampak samo prinaša. Da ni bilo sprejeto junija, je slabo," poudarja.

Sprejetje fiskalnega pravila je po Šircljevem prepričanju prelomno vprašanje, ker postajamo neverodostojni. Z zlatim pravilom bi na simbolni ravni pokazali, pojasnjuje, da nameravamo trošiti toliko kot ustvarimo. "Nasprotovanje temu pravilu je bolno, prav abotno," meni Šircelj in dodaja, da se je politika zlatega pravila vodila že v času prve Janševe vlade. Kot še pravi, je vpeljava zlatega pravila nevtralna glede na čas, v katerem smo, "popolnoma vseeno je, ali ga sprejmemo v obdobju debelih ali suhih krav".

Šircelj opozarja, da igramo igro s časom. Finančni trgi se dnevno odzivajo na stanje v državah, "in pri nas je kritično". Slovenija je po njegovih ocenah zelo blizu španskega scenarija, ker bo zadnji padec bonitetnih ocen prispeval k temu, da bo zadolževanje države potekalo pod izredno težkimi pogoji, če bo sploh še možno. Lahko pridemo do situacije, ko ne bo zmogla poravnati svojih obveznosti.

V tem primeru nastopijo skladi za zaščito evra, Slovenija pa bo morala na podlagi zavez Evropski komisiji, IMF in Evropski centralni banki sprejeti bistveno bolj drastične ukrepe kot do zdaj. "Konkretno to pomeni odpustitev 30.000 javnih uslužbencev, prepolovitev plač v javni upravi, pokojnin in drugih izdatkov in sanacijo bančnega sistema," je naštel Šircelj.

Kot je še dejal Šircelj, je treba zdaj najprej ustaviti trend padanja bonitetnih ocen, potem pa se začne rast. "Takoj po prej omenjenih ukrepih pa se moramo lotiti sprememb pokojninskega, zdravstvenega sistema in reforme trga dela. Tudi davčno politiko bo treba nekoliko spremeniti," je poudaril. pri tem je izpostavil nujnost pogovarjanja: "V družbi moramo priti do zavedanja vseh političnih akterjev in vseh socialnih partnerjev, da tako kot je šlo do zdaj, naprej ne bo šlo več."