"Mladi vse dlje živijo pri starših in si vse kasneje uspejo ustvariti samostojno življenje. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se vztrajno viša, ravno tako se zvišujeta povprečni starosti nevest in ženinov. Vse več mladih se odloča za nadaljevanje študija, kar posledično pomeni tudi poznejši vstop na trg dela," so našteli. V starostni skupini od 25. do 29. leta je bil lani brezposeln vsak sedmi mladi, večina pa je še vedno živela pri starših.

Mladinski svet Slovenije, krovna organizacija nacionalnih mladinskih organizacij, posebej skrbi prav "porazno stanje na trgu delovne sile". "Odsotnost vseživljenjske karierne orientacije, pripravništev in praks, delovnih mest oziroma izobraževalnih programov, prilagojenih razmeram na trgu dela, spodbud mladim podjetnikom in inovatorjem so simptomi neperspektivne prihodnosti slovenske mladine," so opozorili. Slovenska mladina je sicer nadpovprečno izobražena, so dodali, vendar vse bolj pasivna. Mnogi po boljše priložnosti odhajajo tudi v tujino, so spomnili.

Tudi Študentska organizacija Univerze na Primorskem ugotavlja, da vse slabše socialne in ekonomske razmere najbolj občutijo prav mladi, ki so ena izmed najbolj občutljivih družbenih skupin. Pogoj za razvoj njihovih potencialov je pravična socialna politika, so poudarili.

Na ministrstvu za delo pričakujejo, da bo razmere za mlade izboljšala nova zakonodaja, ki ureja trg dela. Ob tem so posebej opozorili na vseživljenjsko karierno orientacijo za mlade, ki jim bo omogočala lažjo izbiro šolanja in kasneje poklica glede na njihove sposobnosti in interese, predvsem iz vidika zaposljivosti. Na Zavodu za zaposlovanje medtem kot letošnjo novost izpostavljajo ukrep prvi izziv. Ta je namenjen prav spodbujanju zaposlovanja in izboljšanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih mladih do 30. leta, z njim pa s pomočjo subvencioniranja zaposlitev ciljajo na delodajalce.

Za izboljšanje položaja mladih sta se v teh dneh zavzela tudi predsedniška kandidata Danilo Türk in Milan Zver. Sedanji predsednik države Türk je pozval k pripravi mladim prijazne delovnopravne zakonodaje. Po njegovem bi bilo treba mladim omogočiti dovolj zgodnje vstopanje v poklicno življenje, pa tudi delo za nedoločen čas. Tudi Zver poudarja, da mora družba ustvariti sistemske pogoje, da bi bili mladi dobro opremljeni za delo in življenje ter da bi se se na trgu dela soočali s čim manj turbulentnimi razmerami. Ob tem ocenjuje, da so bili v zadnjih mesecih v Sloveniji pripravljeni pomembni koraki k aktivni politiki zaposlovanja.

Med mladimi v starosti od 25 do 29 let jih pri starših živi več kot polovica, kažejo podatki Sursa, vse več pa se jih v tem obdobju še izobražuje. Leta 2000 se je po podatkih Sursa izobraževalo 23 odstotkov mladih v starosti od 25 do 29 let, lani pa že 37 odstotkov. Med tistimi, ki so se leta 2011 izobraževali, jih bo kar 56 odstotkov pridobilo univerzitetno izobrazbo ali več. Z izobraževanjem je sicer povezanih niz težav, s katerimi se soočajo mladi - nekateri postanejo za potencialne delodajalce predragi.

Stopnja anketne brezposelnosti v starostni skupini od 25 do 29 let je lani znašala 14,2 odstotka, medtem ko je leta 2007 znašala 8,2 odstotka. Takrat je bila Slovenija pod evropskim povprečjem glede na delež brezposelnih v tej skupini, lani pa ga je presegla. Med brezposelnimi mladimi v tej starostni skupini je bilo leta 2011 v Sloveniji 30 odstotkov takih, ki so iskali prvo zaposlitev, 43 odstotkov pa jih je delo iskalo že več kot eno leto.