V slovenščino še ne prevedena erotična trilogija Petdeset odtenkov sive (Fifty shades of Grey), ki so jo doslej prodali v 40 milijonih izvodov, se je minuli mesec začela vzpenjati po lestvici najbolje prodajanih knjig v ljubljanski knjigarni Konzorcij, kar nas je spomnilo, da je še en globalni trend potrkal na domača vrata.

Romanca, zamaskirana v pornič

Avtorica E. L. James je svojo pisateljsko kariero začela kot pisateljica "fanovske" literature, ki je temeljila na junakih najstniške vampirske romance Somrak Stephenie Meyer, nato pa je podobne junake prenesla tudi v svojo prvo avtorsko knjigo Petdeset odtenkov sive. On je popoln: mlad in izredno bogat, lep, postaven, izobražen, igra klavir, govori francosko, obvlada tako valček kot vožnjo s helikopterjem ter redno pošilja pomoč v Darfur. Ona je povprečna in nesamozavestna devica, ki pa premore nekaj ostrine, jezikavosti in trmoglavosti. Zaplete se, ko se izkaže, da je "temni princ" vajen le sadomazohističnih razmerij, junakinja pa ugotovi, da ne more in noče opravljati vloge njegove "podrejene" partnerice. Nato se začne iskanje seksualnega kompromisa s podrobnimi opisi različnih erotičnih praks, od tepežkanja, bičanja in vezanja rok ter oči do uporabe vibratorjev in vaginalnih kroglic ter "klasičnih" veščin, kot sta kunilingus in felacija. Nad jezikovno ubornim romanom so tokrat še najbolj bentile feministke, ki jim ni bilo pogodu, da junakinja uživa v seksualni podrejenosti, pri čemer pa so pozabile, da roman navkljub drugim nespretnostim vendarle trdno temelji na načelu sporazumnega odnosa in nenehno premešča razmerja moči.

A to še ne pojasni, v čem je usodna privlačnost romana, ki je po dolgem času spet omrežil širno in večinoma žensko bralstvo. Odgovor je v starem vicu, ki pravi, da ženske gledajo porniče zato, da bi videle, ali se bosta "junaka" na koncu poročila. In Petdeset odtenkov sive nam to zagotovi: na koncu so poroka, otroci in velika družinska hiša. Povedano drugače je to tradicionalna romanca, zamaskirana v pornič, saj junaka težita k idealizirani ljubezni, v kateri najdeta cilj in smisel življenja.

To je po svoje precej zanimivo, saj smo skozi zgodovino literature od markiza de Sada in Henryja Millerja do kultne Zgodbe o O Pauline Reage erotiko pogosto povezovali z rušenjem družbenih tabujev in vsaj določeno mero avantgardnosti. Tudi zadnji veliki popkulturni erotični fenomen, Strah pred letenjem (1973) Erice Jong, je raziskoval biseksualnost, zavračal tradicionalne družinske okvire in poveličeval goli seks brez emocij in iger moči. V nasprotju s tem najbolj prodajani erotični roman 21. stoletja ponuja heteroseksualno monogamno partnerstvo, zakon in moža z zlato kreditno kartico. Erotika znotraj popkulture ima tako novo funkcijo: je steber obstoječega družbenega sistema.

Seksualno prebujanje zrelih dam

Uspeh Petdeset odtenkov sive je tudi dobra spodbuda, da pogledamo, kaj se dogaja v domačem leposlovju. Zunaj gejevske in lezbične literature lahko hitro ugotovimo, da ima erotična literatura v slovenščini posebno značilnost je skorajda izključno domena moških avtorjev. Lep primer tega je tudi antologija Slovenske kratke erotične proze, ki sta jo leta 2002 uredila Aleš Berger in Goran Schmidt in v kateri med 42 pisatelji najdemo le tri ženske, vse že preminule: Miro Mihelič, Zimo Vrščaj in Zofko Kveder. Kar zadeva sodobnike, pa največ o erotiki pišejo avtorji srednje generacije, kot so Vinko Möderndorfer, Milan Kleč ali Franjo Frančič, pri čemer so do erotičnih izkušenj v njihovi literaturi upravičeni natančno določeni literarni junaki, predvsem moški v krizi srednjih let in njihove veliko mlajše partnerice. Zrele in starejše ženske so medtem o(d)pisane kot zoprne babnice ali popolnoma izrinjene iz sveta erotičnih čutov.

Morda je prav ta specifična situacija končno pripeljala do kontrareakcije in premikov na področju žanrske ljubezensko-erotične proze, ki se je, zavedno ali nezavedno, začela upirati mačizmu slovenskega leposlovja. V zadnjem letu je tako izšlo nekaj romanov, ki v ospredje postavljajo zrelo in starejšo žensko, ki si prisvaja pravico do uživanja v spolnosti s starejšimi, enako starimi in mlajšimi moškimi ter se ob tem še uči samostojnosti in neobremenjenega hedonizma. Lani izšla Severnica nad Olimpom Jelke Ovaska spremlja šestdesetletno Finko, ki obudi zaspano moškost sedemdesetletnega Grka. Letošnja Milfa, ki jo podpisuje Emma Bon, opisuje uspešno štiridesetletnico v aferi z mlajšim kolegom. Tukaj sta še Kronika napovedane ljubezni najplodnejše slovenske avtorice erotične proze Azre Širovnik in ljubezenski (a ne erotični) roman Še vedno samska? Darje Korez - Korenčan, ki v ospredje postavljata starejšo samsko žensko brez otrok. In še zanimivost: kar tri junakinje iz navedenih romanov (p)ostanejo samske, dve med njimi pa samohranilki.

Bralna pokora

Vse te novosti bi bile veliko bolj razveseljive, če branje teh romanov ne bi bilo prava pokora. Predvsem je očitno pomanjkanje obrtniških spretnosti, dolgovezen in neekonomičen slog, ponavljanje in neizvirnost jezikovnih izrazov. V Severnici nad Olimpom imamo pravo inflacijo pridevnika "erotično": hrana, telo, oblačila, pogovori, glasba, pitje vina, pogledi vse je "erotično" in še sama junakinja je "polna erotike"! Mar je avtorici nekdo ukradel SSKJ, pisni dokaz, da v slovenščini obstajajo še drugi pridevniki? Posebna zgodba so pripovedne nelogičnosti. V Kroniki napovedane ljubezni je tako povsem normalno, da ameriška investicijska banka odpre veliko in luksuzno opremljeno podružnico na jadranskem otoku, ki sicer premore le tri banke, in tam namesti svojo (seksi) direktorico. Da ne omenjamo klišejskih junakov: Finke, ki bi najraje živela v savni, Grka, ki pleše sirtaki. Ne moremo preskočiti niti sramotne obravnave biseksualnosti in homoseksualnosti, ki ju Širovnikova enači z boleznijo, ki izvira iz spolne zlorabe. In erotičnost? Če vas zanima kaj bolj eksplicitnega od "in nato sta se ljubila", boste morali iskati drugje. Častna izjema je le Milfa, ki sicer ne ponudi presežkov, a zato zadovolji osnovna žanrska pravila z bolj ekonomičnim jezikom, verjetno zgodbo, opisi seksa in presenetljivo realističnim koncem.

Da so erotične teme, posebno tiste z ženske perspektive, še vedno na robu literarnega zanimanja, nakazuje tudi dejstvo, da so omenjeni romani z izjemo Severnice nad Olimpom izšli pri manjših založbah ali v samozaložbi ter prihajajo izpod peres žensk, ki po svoji primarni vokaciji niso pisateljice, ampak ekonomistke, prevajalke, novinarke. Zakaj torej erotična izkušnja ženske ne pritegne uveljavljenih pisateljic? Morda si lahko pomagamo z mislijo Silvije Borovnik, ki se je v podobni maniri spraševala, zakaj je avtobiografija na Slovenskem predvsem moški žanr. Ugotovila je, da so le moški pisatelji tako samozavestni, da se jim lastno življenje zdi relevantno in vredno literarne obravnave. Morda je podobno z erotično izkušnjo. Ženske si bodo to samozavest morale še pridobiti, in upajmo, da so omenjeni poskusi prvi koraki na poti uvajanja erotike v središče literarne pozornosti, kjer bi enkrat lahko doživela primerno obravnavo.