V Sloveniji zasebna potrošnja upada že četrto leto zapored, pri čemer naj bi letos glede na napoved Umarja upadla najbolj, za 1,2 odstotka. Zaradi nizke potrošnje je prihodek v trgovini na drobno maja dosegel najnižjo vrednost po začetku krize (za okoli 13 odstotkov je bil nižji kot v povprečju leta 2008), medtem ko so se na primer prve registracije osebnih vozil samo v zadnjem letu zmanjšale za skoraj 30 odstotkov. Negativni so tudi obeti za prihodnost, saj se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov v letošnjem drugem četrtletju znižala za kar 10 točk, kar je poleg zadnjega četrtletja 2008 največje znižanje, odkar statistika vodi te podatke.

Podobno ugotavlja Trženjski monitor, ki je v svoji pomladni raziskavi izmeril, da recesijo občuti kar 77 odstotkov vprašanih ali največ doslej (marca 2009 je bilo takih »le« 52 odstotkov). Potrošnjo je zmanjšalo 59 odstotkov anketirancev, še 15 odstotkov pa jih to pričakuje. Raziskava ugotavlja, da se Slovenci najbolj odrekamo nakupom oblačil in obutve ter dopustom, vse bolj pa tudi nakupom hrane in pijače. V primerjavi z lansko jesenjo kupuje več cenovno ugodnejših izdelkov kar 56 odstotkov vprašanih, 55 odstotkov več se jih odloča za nakupe v akcijah in na razprodajah, nakupi v diskontnih trgovinah pa so se še bolj razširili pri dodatnih 38 odstotkih Slovencev. Če upoštevamo, da so podobni odgovori značilni že vse od pomladi 2009, lahko sklepamo, da je trend varčevanja na tak ali drugačen način zajel že vse potrošnike.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji se je lani zvišala na 13,6 odstotka, kar je za 0,9 odstotne točke več kot leta 2010 in za 2,3 odstotne točke več od leta 2009. Stanovanjski stroški so po anketi o življenjskih pogojih v letu 2011 pomenili težko breme za 40 odstotkov gospodinjstev, medtem ko bi lahko nepričakovane izdatke v višini 600 evrov iz lastnih sredstev pokrilo le 50 odstotkov družin. V kar 35 odstotkih gospodinjstev si vsaj en član ne zmore privoščiti enotedenskih letnih počitnic, mesni oziroma enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan pa je prevelik strošek za 12 odstotkov družin.

Ali nam torej lahko standard zdrsne na raven osemdesetih let minulega stoletja? Naj spomnimo, da sta v tistem času v naši tedanji domovini Jugoslaviji prav tako enormno porasla proračunski primanjkljaj in javni dolg, pri čemer je za nameček inflacija poskočila na kar 45 odstotkov.

Ker se je uvoz skoraj povsem ustavil, je prišlo do prekinitev proizvodnje v tovarnah in racionalizirane oskrbe z deficitarnimi izdelki. Zmanjkalo je kave, banan, celo plenic in damskih vložkov. Vlada Milke Planinc je v panični reakciji uvedla bencinske bone, vožnjo na par-nepar, redukcije električne energije, depozit za prehod meje. V nekaterih občinah so tudi za kavo, olje, sladkor, pralne praške in drugo uvedli bone. Na vrhuncu krize od leta 1979 do 1984 je standard upadel za 34 odstotkov, pokojnine celo za 40 odstotkov, medtem ko so se investicije s 34 odstotkov BDP v letu 1980 do začetka leta 1985 zmanjšale na 19,5 odstotka BDP.

Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da "tako hudo še ni". "Kriza iz začetka 80. let je bila posledica izrazite neprilagojenosti države na tedanjo naftno krizo, medtem ko je zdaj prilagodljivost dosti večja." Primerljiva s tedanjimi razmerami pa se mu zdi nevarnost stagflacije (obdobje upočasnjene gospodarske rasti in istočasno višje inflacije). "Zaradi stroškovnih pritiskov bomo imeli jeseni nesporno višjo stopnjo inflacije, ki bi lahko na medletni ravni znašala tudi do 4 odstotke ali skoraj dvakrat več kot zdaj. Zaradi suše se bo namreč podražila hrana, prav tako pa bo prišlo tudi do zvišanja cen nafte - nekaj zaradi sezonskih vplivov, nekaj pa tudi zaradi splošne nestabilnosti in interesov trgovcev. Poleg teh dveh klasičnih osnov za inflacijski indeks bodo države, med njimi tudi Slovenija, prisiljene zvišati prometne davke, torej DDV in trošarine," napoveduje Kovač. Ob vseh ostalih omejitvah na strani izdatkov bo inflacija po njegovem mnenju dramatično vplivala tako na potrošnjo kot tudi na življenjski standard.

Standard Slovencev padel na raven leta 2003

Standard kupne moči (SKM), ki se je v Sloveniji od leta 1995 do 2008 po podatkih Eurostata dvignil s 74 na 91 odstotkov povprečja EU, je do lani upadel na 84 odstotkov oziroma na raven iz leta 2003. Kljub padcu smo prehiteli Grčijo, kjer se je SKM od leta 2009 do lani znižal s 94 na zgolj 82 odstotkov evropskega povprečja, eno odstotno točko zaostaja Malta s 83, tri Češka in sedem Portugalska. Po drugi strani za Španijo zaostajamo za 15, za Italijo za 17, za Nemčijo za 36 in Avstrijo za 45 odstotnih točk.

Čeprav imamo ljudje občutek, da smo si lahko v preteklosti, pred desetimi ali dvajsetimi leti, s svojo plačo privoščili več dobrin, kot si jih lahko danes, pa nam statistični podatki o povprečnih cenah in povprečnih plačah skozi čas pokažejo, da ni čisto tako. Leta 1991 smo si na primer s povprečno neto plačo lahko kupili 359 kilogramov belega kruha, deset let pozneje 399 kilogramov, lani pa 555 kilogramov ali 156 kilogramov več kot leta 2001 in 196 kilogramov več kot leta 1991.

Življenje se je najbolj zagrenilo kadilcem

Podobno je pri večini izdelkov. Leta 1991 smo si lahko za povprečno plačo privoščili 718 litrov mleka v tetrapaku, deset let kasneje 1042, lani pa 1204 litre. Za povprečno plačo smo lahko lani kupili 271 piščancev, težkih en kilogram, pred desetimi leti 191 in leta 1991 le 123. "Pocenile" so se tudi testenine. Pred dvajsetimi leti smo lahko kupili 239 polkilogramskih zavitkov testenin, deset let kasneje 368 in lani 479. Prav tako lahko spijemo več piva. S povprečno plačo smo si lahko lani (v trgovini) privoščili 1092 pollitrskih steklenic, pred desetimi leti 840, leta 1991 pa le 616.

Vse pa ni tako rožnato, saj si nekatere stvari danes težje privoščimo. S povprečno plačo smo lahko lani kupili 765 litrov litrov bencina, kar je sicer 286 litrov več kot leta 1991, a obenem 39 litrov manj kot leta 2001. V zadnjem desetletju se je podražilo tudi pitje kave v gostinskih lokalih; leta 2001 smo si lahko privoščili 954 skodelic kave, kar je 93 več kot leta 1991 in kar 103 skodelice več kot lani. Najbolj se je življenje zagrenilo kadilcem. Pred 20 leti so lahko za povprečno plač pokadili 861 zavojčkov najbolj prodajanih cigaret, leta 2001 še 563, lani pa le 378.