Oboji, levi in desni, so pisali bolj o posledicah kot o vzrokih. Pisali so, denimo, o hudi bedi v Tuhinjski dolini, kjer v nekaterih vaseh dobesedno stradajo - nič pa o tem, zakaj se Tuhinjci ne morejo sami preživljati z živinorejo, kot so se prej -, in hvalili ministra Cvetkovića, ki je po posredovanju kamniškega poslanca Antona Kersnika obljubil pomoč v obliki nekaj vagonov koruze. Zanimivo je tudi, da so članki o gospodarstvu v državi (Kraljevini Jugoslaviji) in kriminalu izhajali na istih časopisnih straneh, v isti rubriki!
Iz avgustovskega Jutra pred šestinsedemdesetimi leti izvemo, da si finančnih piramid niso izmislili šele včeraj v Mariboru in da človeška naivnost in neizmerno zaupanje "v gospode" nimata brade zaradi starosti...
Tako se izvablja denar
Nekaj značilnih primerov iz razprave proti Grašku
Ljubljana, 12. avgusta.
Kakor smo javili, bo danes razglašena v razpravni dvorani na št. 79. razsodba v Graškovi zadevi. Medtem pa se še lahko malo pobavimo z nekaterimi zanimivostmi, ki smo jih slišali na včerajšnji popoldanski razpravi med čitanjem sodnih zapiskov o pričevanju številnih oškodovancev. Proti večeru je gneča v nekdanji porotni dvorani nekoliko pojenjala, ko so drug za drugim pričeli odhajati podeželski oškodovanci na vlak. Ostali so še ljubljanski, ki so tu in tam prekinjali sicer mirni in včasih že kar monotoni potek razprave.
Vsekakor so zanimiva pota in sredstva, kako so izgubili premoženje ljudje, ki so leta in leta tako skrbno zbirali majhne prihranke v spoštljivo hranjene vložne knjižice, in kako je bilo mogoče, da so se v Graškove roke v sorazmerno kratkem razdobju od l. 1934. stekale vloge, ki so šle v težke milijone. Saj je sam Grašek v teku razprave skoro ponosno in samovšečno priznal, da je imel okoli 7 milijonov Din prometa in to ne od realitetne pisarne, ki ni donašala kaj prida. Promet je rastel s prekupčevanjem hranilnih knjižic ljudi, ki so bili v skrbeh za svoje vloge in v veliki stiski za gotovino. Saj so bili med oškodovanci v izključni večini kmetje, delavci, služkinje, vpokojenci in obrtniki. Da so se prodajalci obračali baš na Graška, je bil vzrok v tem, ker je ravno Grašek znal na svojevrstne načine razbobnati svoj "sloves". Nasilednji primeri naj govore o tem.
Nekateri oškodovanci so rekli, da so izvedeli za odrešilnega kupca, ki je plačeval zamrzle vloge tudi do 100% njih nominalne vrednosti, po časopisju ali kmetskemu ljudstvu so bile postavljene vabe tudi med razglaševanjem pred cerkvijo, kjer po maši doznavajo za najvažnejše novice tako, kakor jih meščani pobirajo iz časopisja. Pravo posredovalnico pa so otvorili agentje kar na ljubljanskem kolodvoru, kjer so kakor detektivi na zločince prežali na očance in ženice, ali nimajo morda kake knjižice v culi ali košari. Take "ribice" so potrepljali po rami in prijeli pod pazduhu, govoreč jim o "rešitelju" Grašku. Kdo se ne bi bil razveselil nad takim poslanstvom, da bi lahko nepričakovano prinesel domov obleko za ženo in par čevljev za otroka, ko zavodi niso dajali iz svojih blagajn niti za najnujnejše potrebe! Agent je še podžgal, naj pohite, ker bodo cene knjižicam padle - in riba se je ujela.
O Grašku pa so ljudje doznavali le najboljše: gospod, ki je bogat in ima hišo na najbolj prometnem prostoru Ljubljane, "glažuto" v Kamniku ali pa posestvo na Štajerskem. In ko so prihajali v njegovo pisarno v Gledališki ulici, jim je kazal cel kupček knjižic "Društva sv. Terezije", ki je gradilo hiralnico s pomočjo Graškovih obrokov. Pokazal jim je tudi seznam knjižic, ki mu jih je prodal neki župnik in povedal, da je že vsa kupnina plačana. Drugim je kazal knjižico s skoro milijonsko vlogo, ki jo je kupil. Zaupanje je rastlo!
Neki župnik z dežele je imel celo toliko zaupanja do njega, da je bil dve leti z njim v kupčijskih zvezah in to je bil zadosten razlog, da je 50 župnikovih faranov zaupalo Grašku svoje knjižice.
Nekemu trgovcu, ki ga smatrajo za zelo sposobnega, je Grašek razlagal način svojega trgovanja s hranilnimi knjižicami, ki so desetkrat obrnjene in prodane prinašale do 20% dobička. Trgovca je njegov "sistem" prepričal in Grašek si je z njim pridobil novega zaveznika in priporočnika.
Vsi ti ljudje, ki so nasedali in doživeli razočaranje, so prepričani, da jih je Grašek zavestno osleparil. Le malo jih je še med njimi, ki ga imajo v boljšem spominu. Vseh 35 soosumljencev, ki so delali zanj kot njegovi posredovalca in akviziterji, je pa seveda strumno izjavilo, da je Grašek poštenjak, ki nikdar ni imel sleparskih namenov. V ostalem - počakajmo na besedo sodišča!
Jutro, 13. 8. 1936
* * *
V sedanji krizi kapitalizma, posledici slepega in osupljivega zaupanja vlad v ekonomski liberalizem, ponovno živimo v zlatih časih finančnih "inženirjev" vseh vrst. Zanimivo: komentatorji različnih prepričanj in predznanj jo nenehno primerjajo s krizo leta 1929 in se sprašujejo, je večja in globlja kot takrat? Ali bo imela tudi tako daljnosežne politične posledice, bomo seveda šele videli.
Vir: dLib