Najbolj znan je veliki požar v Rimu leta 64, za katerega naj bi bil kriv cesar Neron, ki naj bi v času požara pel pesmi in igral na liro (kar skoraj zagotovo ne drži). Po nekaterih podatkih naj bi požar podtaknili kristjani (kar skoraj zagotovo ne drži). Zajel je deset od štirinajstih okrožij Rima, po drugih, morda realnejših zapisih pa naj bi zajel zgolj deset odstotkov Rima. A Rim je gorel še večkrat, gorel je Konstantinopel, gorela je knjižnica v Aleksandriji, večkrat je gorel London, še večkrat Moskva, New York, New Orleans, Detroit, Šanghaj, Chicago… A kot rečeno, danes se bomo posvetili največjim požarom v naravi, podatke s spleta bomo križali z lestvico, ki jo ponuja Time.

Požar v mestu Peshtigo, ZDA oktobra 1871

Eden najbolj znanih požarov se je zgodil v zvezni državi Wisconsin. Po različnih podatkih naj bi zahteval od 1500 do 2500 smrtnih žrtev. Ko se je začelo, so močni vetrovi združili množico malih požarov v katastrofo, v kateri je gorelo 4860 kvadratnih kilometrov gozdnih površin. Nekatere teorije povezujejo požar v Peshtigu in veliki požar v Chicagu, ki je pustošil v istih dneh, in kot vzrok navajajo Bielov komet, katerega ostanki naj bi padli na Zemljo.

Veliki požar, ZDA avgusta 1910

Ogenj je divjal na obsežnih 12.000 kvadratnih kilometrih v zveznih državah Washington, Idaho in Montana. Zahteval je 87 žrtev. S tako velikim požarom, ki ga je še dodatno širil močan veter, se v tistih časih zaradi neorganiziranosti in pomanjkanja profesionalnega kadra še niso znali boriti. O velikosti požara govori tudi podatek, da se mornarji 800 kilometrov stran v Tihem oceanu zaradi dima, ki je prekrival nebo, niso mogli ravnati po zvezdah.

Požar v Cloquetu, ZDA oktobra 1918

Dvanajstega oktobra je na območju mesta Cloquet v severnem delu Minnesote nastal požar, ki se je razširil na kakih 1000 kvadratnih kilometrov. Zanetila ga je iskra s potniškega vlaka v povsem suhem grmičevju ob progi. Požar se je izredno hitro širil: umrlo je 453 ljudi, 52.000 ljudi pa se je moralo izseliti iz svojih domov. Še vedno drži podatek, da gre za največjo naravno katastrofo v zgodovini Minnesote.

Črni petek, Avstralija januarja 1939

Petek trinajstega je dobil tistega januarja pravi pomen, ko je v gozdnem požaru na kar 20.000 kvadratnih kilometrih, ki ga je zanetil toplotni val, umrlo 71 ljudi. V popolnoma suhih vremenskih razmerah je zapihal veter s severa in združil nekaj manjših požarov v enega največjih, poleg grmičevja je uničeval tudi mesta, pet jih niso nikoli več zgradili. Požar so zajezili v nedeljo, 15. januarja - začelo je namreč deževati.

Tragedija na gori Mann Gulch, ZDA avgusta 1949

Petega avgusta je požar, ki se je razširil na 18 kvadratnih kilometrov gozdnih površin, v nacionalnem parku Helena zanetila strela, ki je zadela južno pobočje gore Mann Gulch. Šestnajst gasilcev, ki so skušali požar zaustaviti, se je znašlo v ognju, ki je postajal vse nevarnejši. Na koncu se je trem uspelo rešiti, trinajst pa jih je končalo na gori. Po tej tragediji je bila napisana knjiga Mladi možje in ogenj, ki je izšla leta 1992. Gasilce opeva folk skladba Cold Missouri Water, na njihovo junaštvo pa se navezuje tudi film iz leta 1952 Rdeče nebo nad Montano.

Požar v Daxinganlingu, Kitajska maja 1987

Od 6. maja do 2. junija se je skoraj 60.000 ljudi borilo s požarom, ki je divjal po kitajski provinci Heilongjiang. Ogenj je zajel 10.000 kvadratnih kilometrov pretežno gozdnih površin in se razširil tudi v Sovjetsko zvezo. Krivi so bili delavci, ki se jim je pri delu v gozdu vžgal bencin, svoje je k razsežnostim katastrofe prispeval še zastarel sistem gašenja požarov v gozdnih predelih. Zamenjali so ministra za gozdarstvo, 211 ljudi je umrlo, 266 je bilo ranjenih, 50.000 ljudi pa je ostalo brez svojih domov.

Gozdni požari, Indonezija 1997, 1998

Požar, ki je skupno pokril neverjetnih 80.000 kvadratnih kilometrov površin, se je dolge mesece širil ne samo po Indoneziji, ampak so posledice čutili tudi v Singapurju, Maleziji, Bruneju, na Tajskem in v Vietnamu. Poleg suhega vremena naj bi požare zakrivile zastarele oblike kmetovanja s požigalništvom, s katerim gozdne površine spremenijo v obdelovalne, po drugi strani pa naj bi požare podtaknili tisti, ki so hoteli priti do cenejše zemlje.

Požar ceder, ZDA oktobra 2003

Pravzaprav gre za enega od petnajstih požarov, ki so tisto jesen grozili južni Kaliforniji. Gorenje ceder se je razširilo po okrožju San Diego na 1300 kvadratnih kilometrov, zgorelo je skoraj 3000 objektov. Kasneje so ugotovili, da je požar izzval lovec Sergio Martinez, ki se je izgubil in je hotel z dimom poklicati na pomoč. V požaru je umrlo 15 ljudi, Martinez pa je dobil šest mesecev blagega zapora, 960 ur prisilnega dela in 9000 dolarjev denarne kazni.

Gozdni požari, Grčija junija 2007

Začelo se je 28. junija, končalo 3. septembra, najhuje je bilo avgusta. Serija požarov se je raztezala na površini 2711 kvadratnih kilometrov (najhuje je bilo na Peloponezu), umrlo je 84 ljudi. Kljub močnemu vetru in izjemno suhemu vremenu je v grškem primeru nedvomno dokazano, da je bila večina požarov podtaknjena. Zakaj? Eden od razlogov je bilo tudi dejstvo, da je v Grčiji lažje privatizirati zemljo, če ne gre za gozdno območje. Aretirali so 61 ljudi in jih nekaj tudi obsodili.

Črna sobota, Avstralija februarja 2009

Začelo se je v soboto, 7. februarja, s celo serijo manjših požarov v avstralski državi Viktorija pa so se gasilci borili vse do 14. marca. Na 4500 kvadratnih kilometrih prizadetega ozemlja je v ognju, ki so ga poganjali izjemno suho ozračje in temperature celo do 46 stopinj Celzija, umrlo 173 ljudi, uničenih je bilo več kot dva tisoč družinskih hiš. Različna žarišča so zanetili delovni stroji, strele in dokazano tudi požigalci oziroma piromani.