Mlade po predlogu Združenih narodov sicer opredeljuje starostna skupina 15 - 24 let, Statistični urad RS (Surs) pa opozarja, da velja glede na izkušnje na slovenskem trgu dela to starostno skupino razširiti vse do 29. leta starosti.

"Mladi namreč vse dlje živijo pri starših in si vse kasneje uspejo ustvariti samostojno življenje. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se vztrajno viša, ravno tako se zvišujeta povprečni starosti nevest in ženinov. Vse več mladih se odloča za nadaljevanje študija, kar posledično pomeni tudi poznejši vstop na trg dela," so zapisali pri Sursu.

Preveč izobraženi mladi so za delodajalce predragi

Omenjeno nadaljevanje študija sicer povzroča novo sfero težav. Mladi so s tem enostavno preveč izobraženi in si s tem ožajo možnosti zaposlitve, saj so za potencialne delodajalce enostavno predragi. 

Tudi statistika potrjuje, da se vse več mladih v tem starostnem razredu izobražuje. Leta 2000 se je po podatkih Sursa izobraževalo 23 odstotkov mladih v starosti 25 - 29 let, leta 2007 je bilo takih 33 odstotkov, leta 2011 pa 37 odstotkov. Med tistimi, ki so se leta 2011 izobraževali, jih bo kar 56 odstotkov pridobilo univerzitetno izobrazbo ali več.

Preberite tudi:

Kako se s težavami nezaposlenosti pri mladih spopadajo nekatere druge države?

"Hotel mama" do 30. leta in naprej

Med mladimi v starosti 25 - 29 let je tri četrtine delovno aktivnih, pri starših pa jih še vedno živi več kot polovica, kažejo podatki Sursa. Lansko leto je bilo po podatkih Sursa v pozni mladosti delovno aktivnih 46 odstotkov oseb. Od teh je bilo 42 odstotkov redno zaposlenih, prek študentskega servisa pa je delo opravljalo 36 odstotkov ljudi.

Tudi Surs opozarja na vse resnejši problem brezposelnosti med mladimi. Stopnja anketne brezposelnosti v starostni skupini 25 - 29 let je leta 2011 znašala 14,2 odstotka, medtem ko je leta 2007 znašala 8,2 odstotka. Takrat smo bili pod evropskim povprečjem (8,7 odstotka), leta 2011 pa smo ga (12,6 odstotka) že presegli. Med brezposelnimi mladimi v tej starostni skupini je bilo leta 2011 v Sloveniji 30 odstotkov takih, ki so iskali prvo zaposlitev, 43 odstotkov pa jih je delo iskalo že več kot eno leto.

Stanje na trgu delovne sile "porazno"

Mladinski svet Slovenije, krovna organizacija nacionalnih mladinskih organizacij, je ob dnevu mladih izpostavila številne težave mladih, med drugim tudi težavo osamosvajanja, posebej pa jih skrbi "porazno stanje na trgu delovne sile".

"Odsotnost vseživljenjske karierne orientacije, pripravništev in praks, delovnih mest oziroma bolje rečeno, izobraževalnih programov prilagojenih razmeram na trgu dela, spodbud mladim podjetnikom in inovatorjem so simptomi neperspektivne prihodnosti slovenske mladine," opozarjajo pri svetu. Dodajajo, da je slovenska mladina sicer nadpovprečno izobražena, pa vendar vse bolj pasivna. "Ali pa odhaja v tujino, kjer prepoznajo zagnanost, nadarjenost, delavnost in jih tudi ustrezno nagradijo."

Kako se država spopada s problematiko?

In kako se z zaposlovanjem mladih spopada država? "Zakon, ki ureja trg dela (ZUTD) predstavlja pri izvajanju ukrepov na trgu dela korak naprej," so za Dnevnik.si sporočili z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Kot novost na tem področju izpostavljajo vseživljenjsko karierno orientacijo za mlade, ki jim bo omogočala lažjo izbiro šolanja in kasneje poklica glede na njihove sposobnosti in interese, predvsem iz vidika zaposljivosti.

Vlada je decembra lani sprejela Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2012-2015, glede na njih pa mladi predstavljajo eno od prednostnih skupin v okviru aktivne politike zaposlovanja. "V skladu s tem bomo na MDDSZ ukrepe aktivne politike zaposlovanja do leta 2015 izvajali tudi z namenom hitrejše aktivacije brezposelnih, predvsem mladih in starejših," sporočajo pri ministrstvu, kjer s tem mislijo predvsem na zmanjšanje povprečnega časa prijave v evidenci brezposelnih oseb.

Pri MDDSZ poudarjajo, da so le eden od pomembnih akterjev na trgu dela. "S spodbudami skušamo vplivati tako na delodajalce (večja pripravljenost zaposlovanja mladih) kot na mlade (pridobivanje veščin in znanj). Pomembno je, da se vse bistvene skupine na trgu (delodajalci, sindikati, lokalne skupnosti, itd.) zavedajo pomena vključenosti mladih v svet dela za konkurenčnost in razvoj celotne družbe ter s tem omogočijo mladim uspešen vstop na trg dela ter, podprto z ustreznimi znanji za dolgoročno zaposljivost na trgu dela," so sporočili.

Tudi ZRSZ mladim posveča posebno pozornost

Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) brezposelnim mladim posveča še posebno pozornost, med drugim z informiranjem o gibanjih na trgu dela, s storitvami vseživljenjske karierne orientacije, programi aktivne politike zaposlovanja in storitvami mreže javnih zavodov za zaposlovanje EURES.

Kot letošnjo novost med ukrepi aktivne politike zaposlovanja so izpostavili ukrep Prvi izziv. Ta je namenjen prav spodbujanju zaposlovanja in izboljšanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih mladih do 30. leta. Na ministrstvu so omenjeni program aktivne politike zaposlovanja pripravili z namenom, da dodatno spodbudijo delodajalce k zaposlovanju mladih. Več o programu si lahko preberete v spodnjem okvirju.

Tu so še programi APZ

Med programi aktivne politke zaposlovanja (APZ), ki so posebej namenjeni mladim, izpostavljajo predvsem Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) in formalno izobraževanje. Slednje omogoča vključenim osebam, da pridobijo javno veljavno formalno izobrazbo - od osnovne šole do dodiplomskega izobraževanja. Zavod osebe, ki jim manjkajo le določene spretnosti, vključi v programe institucionalnega usposabljanja. Kot podoben program izpostavljajo tudi potrjevanje NPK, kjer na podlagi preverjanja strokovnega znanja, spretnosti in izkušenj, ki jih pridobijo izven formalnega izobraževanja, udeleženci dobijo javno veljavno listino (certifikat), s katerim dokazujejo usposobljenost za opravljanje določenega poklica.

Sicer se mladi vključujejo tudi v različne druge programe APZ. Pri tem gre za delavnice za pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, različna usposabljanja na delovnem mestu, javna dela in tudi program zaposli.me (subvencije za zaposlovanje brezposelnih v višini 4000 evrov za obdobje 12 mesecev). Na voljo so tudi subvencije za samozaposlitev v višini 4500 evrov, pri čemer gre za pomoč pri uresničevanju podjetniške ideje. ZRSZ pa izvaja tudi Zaposlitveni izziv, katerega namen je spodbbujanje zaposlovanje brezposelnih oseb in drugih iskalcev zaposlitve pri najboljših zaposlovalcih.