Do meta v tretji seriji, ko se je Ratejeva z dosežkom 61,62 m uvrstila na sedmo mesto, je kazalo, da trinajsti dan olimpijskih iger ni njen. Na ogrevanju, ko so tekmice z lahkoto metale prek 60, najboljše pa prek 65 metrov, se je Martina Ratej lovila in ni izvedla niti enega pravega meta, ki bi ji vlil samozavest. Ob vseh slavjih na stadionu se je prva serija precej vlekla, bila zaradi razglasitve rezultatov moškega teka na 800 m tudi prekinjena. Tridesetletna atletinja Kladivarja je bila ob svojem nastopu tako razglašena, da je šla še enkrat po zalet, z zelo kratkim metom pa je prestopila. V drugi seriji se je z metom 58,89 m prebila na deseto mesto izmed dvanajstih finalistk, v najodločilnejših trenutkih pa je sledil prvi pravi met Ratejeve. Presenetljivo se med najboljšo osmerico ni uvrstila svetovna prvakinja Rusinja Maria Abakumova, za katero so se izkazale govorice, da ni v najboljši formi.

V naslednjih treh poskusih slovenska rekorderka dosežka ni popravila in je ostala na sedmem mestu. V peti seriji je sicer še enkrat presegla 60-metrsko znamko (za enajst centimetrov), kar je bil najboljši poskus, da se prebije v ospredje. Finalne daljave so bile z izjemo Špotakove precej krajše od pričakovanj, tako da sta se na zmagovalne stopničke uvrstili Nemki Christina Obergfoll (65,16 m) in Linda Stahl (64,91 m).

»Zadovoljna sem z grenkim priokusom. Pogled proti najboljšim razkriva, da je bilo včeraj dosegljivega marsikaj. Toda preprosto nisem imela takšnega tehničnega modela v sezoni, da bi lahko vrgla dlje. Finale je bil čuden, saj se nepričakovano ni med najboljših osem uvrstila Maria Abakumova, ki je sicer boljša metalka od mene. Očitno so vzponi in padci prisotni pri vseh športnikih. Morda pa bo moj čas prišel na naslednjih olimpijskih igrah,« je svoj finalni nastop opisala Martina Ratej.

»Tekma se je odvijala na nepričakovano nizkem nivoju. Pravzaprav ne vem, zakaj je bilo tako. Očitno zaradi psihološkega momenta. Ko metalke pridejo na olimpijske igre maksimalno pripravljene in ne dosegajo daljav čez 65 metrov, je to nekaj čudnega. Najboljši met je Martina izvedla v peti seriji, ko je vrgla nekaj čez 60 metrov. A se je pri izbiri kopja odločila za napačnega, sicer bi lahko poletel okoli 63 metrov. Tehnično nobenega meta ni izvedla tako dobro kot v kvalifikacijah, sicer bi se lahko vmešala tudi za precej višja mesta,« je nastop Martine Ratej ocenil trener Andrej Hajnšek.