Po podatkih sindikalnih predstavnikov vodstvu podjetja do včeraj pri bankah in morebitnemu kupcu zdravih poslov ni uspelo najti rešitve za ohranitev podjetja. "Pripravljamo se na ponedeljkovo stavko, čeprav še vedno upamo, da je ne bo," pravi izvršni sekretar sindikata KS 90 Damjan Volf. Zahtevali bodo poplačilo vseh zapadlih obveznosti do delavcev, ki se jih je nabralo že za skupno 2,5 milijona evrov.

V sindikatu z uresničitvijo napovedi stavke čakajo že dolgo, saj so dali direktorju Radošu Lipanju možnost, da poskuša najti banke in kupca, ki bi vendarle nekako pristopili k reševanju gradbinca, kot je sam napovedoval. A glede na rezultat je po njihovem mnenju Lipanje snedel tudi obljubo, da bo, če bo videl, da med bankami in kupci ni interesa za reševanje Kraškega zidarja, sam do 6. avgusta predlagal stečaj. Lipanje in upraviteljica prisilne poravnave Simona Goriup za naše klice včeraj nista bila dosegljiva, zato tudi ni jasno, kakšne bodo poteze vodstva v prihodnjih dneh in ali bo res prišlo do stečaja.

Volfa obenem preseneča tudi "zavlačevanje" postopka prisilne poravnave, saj je koprsko okrožno sodišče zaradi velikega števila prijavljenih terjatev in njihove obsežnosti - prispelo jih je kar 477 - upraviteljici prisilne poravnave za en mesec podaljšalo rok za preizkus terjatev. Po podatkih Kraškega zidarja ima družba skupno 117, 5 milijona neporavnanih obveznosti, v predlogu prisilne poravnave pa bi navadnim upnikom v prihodnjih štirih letih poplačali polovico terjatev.

Sežanskega gradbinca je na kolena spravilo več projektov, najbolj pa gotovo naložbi v dva velika projekta v Ljubljani: Situlo in Tribuno. Pri Tribuni so se več kot leto dni z banko Unicredit pogajali o dokončanju projekta, v katerega so v Kraškem zidarju vložili približno osem milijonov evrov, banka približno 7,5 milijona evrov, za dokončanje pa bi potrebovali 10 milijonov evrov in 30-odstotno prodajo stanovanj. Z banko Hypo so potekali pogovori tudi za dokončanje Situle. To naj bi po še nedavnih predvidevanjih uprave lahko končali še letos, prihodnje leto tudi Tribuno. A zaradi pomanjkanja obratnega kapitala gradbišča niso delovala v polnem teku, zdaj so vsi zaposleni na kolektivnem dopustu. Danes je v Kraškem zidarju še vedno okoli 300 zaposlenih, saj je breme odpravnin za predvidenih 90 presežnih delavcev brez pomoči bank za družbo preveliko.

Zgodba Kraškega zidarja je tako še ena v nizu gradbenih podjetij, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami, zasebnim lastništvom, dolgovi do bank in pomanjkanjem dela ter vprašanjem obstoja.

Več kot tri četrtine družbe je v lasti Ograd holdinga, v katerem je združenih okoli 100 delničarjev. Med njimi tudi skoraj vsi vodilni kadri družbe, ki imajo praviloma tudi največje lastniške deleže.