Kozmus z Ogorevcem ne bi osvojil kolajne

S slovenskim strokovnjakom smo se dobili v gigantskem nakupovalnem središču Westfield, ki se drži postaje Stratford. Ta je na vzhodnem koncu Londona izhodiščna točka za obisk in ogled tekem olimpijskega parka, od tod pa je tudi vhod v olimpijsko vas. Brežičan se je prej družil z družino, ki ga spremlja v Londonu. Seveda ne v olimpijski vasi, temveč uro vožnje stran. "Okoli sto dni na leto sem odsoten. To je veliko, zato vsak trenutek z družino pride prav," je med pešačenjem med verjetno več kot stotisočimi obiskovalci olimpijskega parka pojasnjeval Vladimir Kevo.

Nekaj več miru smo našli čez slabe pol ure na olimpijskem stadionu, ko se je Kevo odprl. Brez dlake na jeziku je povedal svojo plat v tistih delih zgodbe, o katerih je bral predvsem v našem časopisu.

Začnimo najprej z vašim poslanstvom, zaradi katerega ste prišli v London. Kako ste doživeli nastop metalke kladiva Barbare Špiler?

Barbara je v letošnjem letu izpolnila vse cilje, ki smo si jih zastavili. Kot 20-letna atletinja se je uvrstila tako na evropsko prvenstvo kot na olimpijske igre. Vse, kar se je dogajalo v Helsinkih in Londonu, je del njenega odraščanja. Mislim, da je to najboljša možna šola za njeno prihodnost in morebitne uspehe za nadaljevanje kariere.

Vas je v Londonu zadovoljila?

Na olimpijski nastop smo se pripravili z željo, da v Londonu čim bolje nastopimo. Z rezultatom prek 67 metrov je Barbara izpolnila moja pričakovanja. Za izhodišče sem vzel pet najboljših rezultatov v sezoni ter zaradi jutranjih kvalifikacij in posledice nastopa na veliki tekmi odštel tri odstotke. Prišel sem do izida med 67 in 68 metri, tako da je rezultatski cilj Barbara izpolnila.

Primož Kozmus vedno pride na največjo tekmo najbolje pripravljen. Koliko časa bo potrebovala Barbara Špiler, da bo šla po stopinjah šampiona, ki ste ga vzgojili?

Zavedati se morate, da je Primož Kozmus športnik, ki je nekaj posebnega. Vsi športniki gotovo ne bodo šli po njegovi poti. Če se ne motim, je Primož leta 2000 odpotoval na olimpijske igre v Sydney z dosežkom 76,85 metra in tam vrgel 69 metrov. Naslednje leto je bil sicer poškodovan, na evropsko prvenstvo 2002 v Münchnu pa je odpotoval s 75 metri in pol, na tekmi pa je vrgel 72 metrov. Tudi Primož ni bil ves čas idealen. Atlet mora dozoreti. Če je pravi, naj bi ob dobrem planiranju forme na največjih tekmovanjih dosegel vsaj približno najboljše rezultate.

Ko smo opazovali najboljše metalke kladiva na svetu, nismo opazili profila atletinje, kakršna naj bi delovala kot največja mojstrica svojega poklica. Za razliko od moških, ko se hitro vidi, kdo meče kladivo. Se strinjate?

Z vami se delno strinjam. Povprečen rezultat lahko doseže mala, velika, suha in močnejša ženska. Če pa pogledate atletinje, ki mečejo kladivo nad 75 metrov, je to druga zgodba. Tam se sprofilirajo tipi atletinje, ki so visoke meter 75 ali 80 centimetrov, ki morajo doseči določene parametre moči in imeti vrhunsko tehniko. Pri njih ni velikega odstopanja. Barbara sodi danes med tiste, ki dosegajo povprečne rezultate. Sicer pa je visoka 184 cm, kar je idealno, s svojimi 82 kg pa je od najboljših lažja za deset, dvajset, morda trideset kilogramov. Tudi v sami moči za najboljšimi zaostaja za 30 ali 40 odstotkov. To le kaže na to, da ima možnosti za napredek ogromno.

Primož Kozmus je po uspehu v Londonu dejal, da je Vladimir Kevo edini človek, ki mu lahko pomaga v tehniki. Je možno, da bi v prihodnosti znova skupaj sodelovala?

S temi težavami se ne ukvarjam. To so težave Primoža Kozmusa in ne mene. Jaz sem to zgodbo prespal in danes je moj fokus usmerjen v Barbaro. Sam ne zapiram vrat, vendar Primož dobro ve, da moja pot ni pot polovičarstva. Primož v Londonu ni osvojil srebrne kolajne zato, ker je bil on tako dober, temveč zato, ker so bili tekmeci malo slabši. Leta 2007 je za osmo mesto na svetovnem prvenstvu zadostoval rezultat 79,90 metra. Leta 2008 je pet tekmovalcev vrglo čez 80 metrov, leta 2009 pa se je začel trend padanja rezultatov. Letos se je videlo, da so bili od vrhunskih tekmovalcev v igri za kolajno le trije tekmovalci.

Torej se ne vidite v vlogi, da bi Kozmusu pomagali zgolj pri tehniki?

Ve se, kdo je trener in kaj trener dela.

Marjan Ogorevc je izjavil, da če bi bila v času olimpijskega finala na tribuni vi ali on, bi bil Kozmus v Londonu zlat. Kaj porečete?

Marjan Ogorevc potrebuje publiciteto. Če bi bil tako dober trener, ga Primož Kozmus ne bi odpustil in šel svojo pot. Osebno mislim, da je to edino pravilno, kar je naredil Primož po prekinitvi atletskega pokoja. Če bi z njim nadaljeval sodelovanje, kolajne v Londonu ne bi osvojil. Ogorevcu priznavam kvalitete na svojem področju. Ne more pa vsak opravljati trenerskega poklica. Reciva, da ste vi dober novinar, jutri pa bi bili kar naenkrat vrhunski mesar. Ali bi vsaj mislili, da ste. Pa saj se vam bi vsi smejali, ne zgolj stroka. To tako ne gre. Naj vsak počne tisto, kar zna. Ogorevc pa bi počel vse. Če bi bil v finalu meta kladiva zraven jaz, ne vem, kaj bi se zgodilo in o tem sploh ne razmišljam.

Kozmus je po svojem uspehu izjavil, da bi z načrtnim delom lahko ustvarjal talente in ne čakal na njih, kot to delate vi. Vaš komentar?

Napisali ste, da bi v desetih letih ustvaril nove šampione. Vi ste novinar in si ta datum zapišite v koledar. Leta 2022 ga vprašajte, koliko šampionov je ustvaril. Morda je Primož Kozmus pozabil, kdo čaka in kdo vzgaja. Vladimir Kevo ni Primoža Kozmusa dobil od nekoga, ampak ga je naredil sam. Kot sem sam naredil Barbaro Špiler in vse druge metalce, s katerimi sem delal. Razen suvalca krogle Mirana Vodovnika. Primož Kozmus lahko govori o metu kladiva kot tekmovalec, o trenerskem poslu, kako bi kdo delal in kako naj se dela, pa se mi zdi, da v tem trenutku ne more govoriti. Kot tekmovalec je zame daleč najboljši. Za vse ostalo se bo moral dokazati. Če bo pa razmišljal, da mu bodo vsi pomagali, se moti. Morda je prehitro pozabil, kako smo začenjali, koliko in kje smo delali, koliko je bilo vloženega mojega in njegovega truda ter tudi okolice, da je uspel.

Menite, da je Kozmus lahko s svojim programom še štiri leta v vrhu metalcev kladiva?

Osebno mislim, da štiri leta ne. Toda danes je met kladiva prazna disciplina. Krisztian Pars je edini, ki je v tem trenutku sposoben metati 80 metrov. V prihodnosti vidim še Poljaka Fajdeka, ki prihaja, velik dolžnik je še Rus Litvinov. Drugih metalcev, ki bi bili sposobni vreči kladivo 80 metrov, v bližnji prihodnosti ne vidim. Poglejte, v kakšni krizi so Belorusi. Imeli so Tihona in Devjatovskega, ki sta bila vrhunska metalca in sta dolgo časa puščala tekmecem le drobtinice. Pustimo njuno zgodbo o dopingu. Vedite, da imajo Belorusi tudi zdaj odlične metalce. A ne takšnih šampionov, kot sta bila Tihon in Devjatovski. In vprašanje je, kdaj jih bodo spet imeli, saj se zgolj z dopingom ne da osvajati olimpijskih kolajn. In takšen atlet, kot je Primož Kozmus, se po mojem lahko v Sloveniji rodi vsakih sto let. Ali takšen šampion, kot je Iztok Čop. Gotovo bomo imeli v Sloveniji še odlične atlete, veslače in še koga drugega. A šampionov takšnega kova ne veliko.