"Ko živiš in delaš z vrhunsko atletinjo, začneš spoznavati šport od temeljev navzgor. In veš, kaj atleti potrebujejo. To so poglavitni razlogi, ki so me prepričali, da jim lahko pomagam pri sprejemanju pomembnih odločitev," je dejal diplomirani inženir rudarstva in geotehnologije ter svojo ponudbo za sodelovanje naslovil na metalca kladiva Primoža Kozmusa in metalko kopja Martino Ratej. Ponudbo sta sprejela.

Z nosilcem srebrne kolajne iz Londona sicer ne sodeluje več, je pa zato toliko bolj tvorno sodelovanje s Konjičanko, ki jo odlično pozna. Tudi zato smo ga pred njenim finalnim nastopom poklicali in povprašali, kako visoko lahko seže. "Če se bo sprostila, zna vreči daleč. Veste, pri Martini je najpomembnejša psihološka priprava, saj fizično spada med močnejše. Toda ničesar si ne upam napovedati. V letošnji sezoni je bila nepredvidljiva, enkrat je kopje zalučala vsega 50 metrov daleč, nato kar 66 metrov," je dejal športni menedžer in tako potrdil muhasto naravo 30-letne slovenske rekorderke (67,16 m).

Z uvrstitvijo v finale najbolj prestižnega atletskega tekmovanja si je slovenska metalka kopja zagotovila, da jo bodo tudi v prihodnje vabili na največje mitinge, ki prinašajo dodatni zaslužek (beri: startnino). "V Sloveniji je prepogosto žal tako, da če nimaš kolajne z največjega tekmovanja, tudi ni sponzorjev, ki bi te podpirali, v tujini je drugače. Martino so tako že opazili, ima pogodbo z opremljevalcem. Seveda ne gre za astronomske zneske, ki bi ji zagotovili eksistenco tudi po koncu kariere, a vendarle. Seveda pa je od atleta odvisno, ali bo vse skupaj nadgradil. Martina je v svoji atletski disciplini že ime, ki ga poznajo, zato dobiva vabila na mitinge tudi dva do tri meseca vnaprej, kje bo tudi dejansko nastopila, pa usklajujemo skupaj z njenim trenerjem. Se pa v športu trdo prigarani ugled lahko hitro zapravi in letos je bila s svojimi neuspehi že na meji, a se je s finalom rešila," pravi menedžer, tudi nekdanji atlet (tekel je na srednje proge), ki se je letos iz zasebnih ("Z družino, v kateri sta dva otroka, je težko časovno usklajevati posel, za nameček sem veliko od doma.") in poslovnih razlogov ("Na zalogi je treba imeti veliko denarja, da zalagaš za letalske karte in hotelske namestitve varovancev, kar sicer med sezono dobim nazaj.") odločil, da zmanjša število varovancev, tako da skrbi le še za mlado hrvaško skakalko v višino in srbsko metalko diska, v povojih pa je sodelovanje z Etiopijci.

V atletiki kot kraljici športov se seveda obračajo veliki denarci, a je veliko odvisno tudi od vlaganj. "Treba je imeti proračun za nakup kart in preostalega, kar mi organizatorji nato povrnejo. Potrebno je lobiranje pri sponzorjih in organizatorjih mitingov. Poznam vse glavne organizatorje in oni poznajo mene, imajo seznam atletov, za katere skrbim, in zanje pošiljajo vabila za mitinge. Za nastope manj uveljavljenih atletov je seveda potrebnega veliko lobiranja," še pravi Žager, ki nam svojega zaslužka ni zaupal, je pa postregel z zanimivim podatkom: "Vse je stvar dogovora, odstotki mojega zaslužka pa so odvisni od višine zaslužka atleta ter se gibajo med 10 in 15 odstotkov."